Tudi oni so volivci

Samopostrežne blagajne sem prvič videl v New Yorku. Leta 2003. Da se nama je z očetom to zdel nenavaden, če ne celo bedast izum, razumem s časovne distance kot klasičen primer zaostalosti. Naj se nam zdi avtomatizirano plačevanje korak naprej, ker naj bi praviloma pospešil nakupovanje, ali korak nazaj, ker ljudem jemlje slabo plačane službe in nas odvaja medčloveške interakcije; deset let je trajalo, da se je razširilo v deželi, kjer po splošnem ljudskem prepričanju živijo mnogo pametnejši in sposobnejši in bolj razgledani ljudje, kot v Združenih državah.

Dokler so se potrošniki bali brezosebnega stika, ki zahteva pravo zaporedje izvajanja operacij, je bilo samopostrežno plačevanje simpatična rešitev za prihranek časa. V nekaj letih so se ljudje sistema počasi navadili … ne pa tudi priučili. Tako samopostrežno plačevanje ni več simpatična rešitev za prihranek časa. Obratno. Če ravnanje povprečnega kupca apliciramo na vsakodnevno funkcioniranje v družbi, moremo biti upravičeno, če napišem diplomatsko, razočarani. Nekateri še kar ne razumejo pravila enotne vrste za vse blagajne, ta skrajni izraz bralne in funkcionalne nepismenosti pa izražajo celo s prerekanjem, da imajo prav.

Seveda se lahko s strojem zaplete v nerešljiv spor še tako opravilno sposoben uporabnik, a nekateri očitno niso sposobni slediti niti najosnovnejšim in jasno izraženim navodilom, ki se mi včasih zdijo do kupca celo podcenjujoči. A očitno ljudi še vedno precenjujem. Tako se možakar srednjih let, ki bi si moral biti s tehnologijo domač, s petimi artikli ukvarja prav toliko minut. Še huje je, da prav ta kupec avtomatsko blagajno izbere tudi, če kupi dvajset izdelkov. Ali če je voziček napolnil do vrha in še čez.

Zadnje čase opažam tudi, da samopostrežne blagajne mnogi razumejo kot igračo za animacijo otrok. In potem se smejijo. Se prerekajo. Dajejo navodila. Učijo, da je treba pritisniti na zeleno sličico. »Ne, ta je rdeča, katera je zelena? Ne, ta ni zelena … tako, ja, ta je zelena! Vtakni kartico. Ne, drugače jo obrni … tako, ja. Zdaj pa tukaj pritisneš številke. Počakaj, bo mami … ne, mami bo pritisnila, pusti …«

Ne razumejo. Ne razumejo, da so nesposobni. Ne razumejo, da bi hitreje opravili na običajni blagajni. Ne razumejo, da je fizično nemogoče v doglednem času odčitati 150 artiklov, ker zanje ni dovolj prostora na platformi za odlaganje izdelkov. Ne razumejo, da samopostrežne blagajne niso didaktične igrače za animacijo njihovega podmladka.

A neumnim naj bo oproščeno. Nemogoče pa je oprostiti ne-neumnim, vase zagledanim egoistom. Ena tistih do skrajnosti urejenih poslovnih žensk, ki so od tridesetega do petdesetega leta videti stare med 40 in 45 let. S telefonom v desnici. Nujen klic. Telefona ne bi odložila niti, če bi imela opraviti z živo blagajničarko. Z levo roko, zamišljeno, ker je telefonski pogovor pomembnejši od vseh, ki jo čakajo, izdelke počasi prestavlja iz košare v vrečo. Kakih trideset artiklov. Potem se nekaj zatakne. Kaj vem, avtomat ni zaznal izdelka. Ampak gospa ima čas. Mirno telefonira naprej. Ne trudi se vzbuditi pozornosti trgovke, ki se mora hkrati ukvarjati s tremi drugimi, ki ne razumejo in ne zmorejo. Gospa se ne trudi niti opaziti, da drugi kupci čakajo. Nekdo jo vljudno opozori ali bi šlo malo hitreje.

»Pa kaj težiš, pizda! Nič, nič eden je živčen, v trgovini sem.«

Morali bi biti strpni. Tudi oni so ljudje. In volivci.

Prejšnja objava Naslednja objava

14 komentarjev

  • Odgovori Seamus 26. 10. 2017 at 18:27

    Najbolše samopostrežne so v Šparu. Ker ni treba čakat na avtomat, da bedasto ponovi, koliko je to stalo. In najbolš je k že vtikam kartico v POS terminal, medtem ko blagajna še vedno razlaga cene izdelkov, ki so že davno v vrečkah.
    Hitreje je samo še v Hoferju, kjer so pa res hitri. Tam je dosežek, če zlagaš toliko hitro, kot ti na blagajni piska.

    In mislim, da se ljudje niso navadili. Samo vsake toliko poskusijo, pol jim pa ne gre, pa še ti jim vzameš pogum in so počasi zopet v vrsti na klasični blagajni.

  • Odgovori Boki 26. 10. 2017 at 20:34

    Pocakajte se par let, boste tudi v Sloveniji dobili nadgradnjo samopostreznih balgajn v obliki skenerjev in aplikacije za pametni telefon, ki telefon spremeni v skener. Tako artikle skeniras med samim nakupovanjem in ne na blajni sami. Na blagajni samo vstavis skener v nosilec ali poskeniras kodo na telefonu ter placas in odides. To resi problem do velike mere, saj se skeniranje meckacev porazdeli na vec casa ter na vecjo povrsino. Pravi balzam. Sprehodim se cez stacuno, poskeniram in odidem. Ljudje, ki bi me drugace neizmerno zivcirali, me ne ganejo vec. Zanimivo, tukaj samopostreznih blagajn niso poznali pred temi skenerji. Brez skenerjov pa so samo v minimarketih. Sicer pa tudi sam rad zaidem v Lidl, primarno ker mi ni potrebno izbirati med vsemi razlicnim “brandi”, seveda tudi ker sem vohrn in je cenejsi, zaradi hitrosti blagajnicark in zaradi psiholoskega pritiska tistih cakajocih nimas druge izbira kot da sodelujes in hitro pospravljas artikle v vrece. V Lidlu se ne zgodi, da bi kdo telefoniral ali da bi otroci pomagali zlagati artikle.

  • Odgovori Matej Zalar 27. 10. 2017 at 6:34

    @Boki: Ja, to je zanimivo, da se v teh nizkocenovnih trgovinah ljudje manj obirajo. Dobro, še vedno začne iskati denarnico šele, ko vse zloži v vrečo in potem muti kaj vem kaj, ampak ampak zato vsaj hitro prelaga robo. Kako pa se ob sekniranju neposredno ob prevzemu blaga s police preči, da bi ljudje kradli zobne ščetke in podoben material?

  • Odgovori Boki 27. 10. 2017 at 7:28

    @matej: z nakljucnimi testi. Na vsake 10 ali 15 nakupov sistem zapiska in pride prodajalka s svojim skenerjem in mora tudi ona poskenirat nakljucnih 5 do 10 artiklov v tvoji kosari/vozicku. Ampak glej. Zobno scetko si lahko za gate zataknes ne glede na to kjer moras poskenirati artikle.

  • Odgovori Matej Zalar 27. 10. 2017 at 7:32

    Aha, kot pri vinjetah ali na avtobusu. A ni pa tega, da bi se kdo razburjal, ker bi Surinamce, Alžirce in Poljake preverjali večkrat kot druge 🙂

  • Odgovori Mietzsche 27. 10. 2017 at 7:55

    @boki Agrokoriziran Mercator ima ene take skenerje.. Enjoy!

  • Odgovori Anonimno 27. 10. 2017 at 8:44

    Najbolje je, ko vzame kilo tatarca, potem pa zamenja šifro za kilo solate.

  • Odgovori Boki 27. 10. 2017 at 9:08

    @matej: ne, ker sistem nakljucno (ali po nekem algoritmu seveda) doloci kateri nakup naj se preveri. In ne vem ce sistem ve ali si marocan ali slovenec ali nizozemec:)

  • Odgovori UlaMula 27. 10. 2017 at 9:57

    »Ne, ta je rdeča, katera je zelena? Ne, ta ni zelena … tako, ja, ta je zelena! Vtakni kartico. Ne, drugače jo obrni … tako, ja. Zdaj pa tukaj pritisneš številke. Počakaj, bo mami … ne, mami bo pritisnila, pusti …«
    – sam res, čist tko je! :)))))))))

  • Odgovori EMA 27. 10. 2017 at 16:20

    Matej, nekaj sem ti napisala pod Mangrt, september 2013.

  • Odgovori Paternina 28. 10. 2017 at 9:54

    Takšni skenerji pa tudi pri nas niso več ravno novost. Nimajo jih še povsod, to je res, ampak bi vseeno pričakoval da več kot en komentator to pozna. Mogoče bi bilo potem komentarje za jemat bolj resno… Klasičen primer zaostalosti? 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 28. 10. 2017 at 11:27

    Jaz priznam, da sem na področju potrošništva grozljivo zaostal.

  • Odgovori Miha Merljak 28. 10. 2017 at 13:40

    Če je le možno toplo priporočam nakupovanje v časovnem intervalu od 20.30 do (zaprtja večine trgovin) ob 21:00. Mladoletno pamžovje je ob tej uri že v fazi drnohanja, starši sončkov v sosednji sobi nabijajo vrednost delnic Facebooka, penziči doma tovorijo drva ali gledajo Slovenski pozdrav, ljubitelji izletniškega šopingiranja in mečkači pa za manj kot pol ure blodenja med policami in brez publike sploh ne pridejo na plano.

    Ostanemo samo samotni volkovi, ki v vsega skupaj v desetih minutah naberemo robo in skliznemo čez blagajno brez čakanja. In kar je morda še bolj odrešujoče, brez gledanja ali poslušanja degeneriranih sodržavljanov.

  • Odgovori Matej Zalar 28. 10. 2017 at 19:24

    Če je le možno, ubiram enako taktiko. Struktura kupcev je takrat čisto drugačna, recimo, da se počutim malo bolj domače.

  • Komentiraj