Turist v domačem mestu

Nikoli si nisem mislil, da se bom kdaj udeležil turističnega ogleda Ljubljane, pa vendar se je zgodilo. V okviru sejma Alpe Adria: Turizem in prosti čas je FIJET Slovenija – Društvo turističnih novinarjev Slovenije organiziralo tretje Srečanje turističnih novinarjev iz območja Alpe-Jadran.1 Gostil jih je Turizem Ljubljana in seveda so pripravili tudi ogled Ljubljane. Mimogrede so povabili še mene in ker dejstvo, da imam veliko dela, ni zanimalo nikogar, sem pač prišel. Kar pomeni, da še zdaj nisem prišel na zeleno vejo. Ampak bilo je luštno.

Ljubljano poznam kar dobro, ker čutim dolžnost, da o domačem mestu vem več, kot na primer o Kamniku, Goriških brdih ali Salzburgu. Pomirilo me je, da, razen nekaj pikantnosti, dejansko nisem izvedel dosti novega, sem pa prvič jedel v Strelcu in na Posestvu Trnulja, za katerega sploh nisem vedel, da obstaja.

Še nikoli mi ni prišlo na misel, da bi zavil pod Kongresni trg, čeprav je iEmona, mislim, da od lani, odprta vsak dan.

Ste vedeli, da se je Robba na vsako delo podpisal? Poglejte roko, s katero mož drži vrč: palec za R, kazalec za O, sredinec in prstanec za dva B in mezinec za A. ROBBA. Slovenska vrata Toneta Demšarja (stolnica) imam za eno najbolj imenitnih slovenskih umetnin.

Jaslice v stolnici:

Jedli smo pri Strelcu. Brunch s štirimi hodi. Angleški gost se je čudil, da ob enajstih pijemo že drugi kozarec vina (potem smo še tretjega, prvega s penino pa za dobrodošlico na Ljubljanskem gradu).

Foto: od Petre

V kuho Igorja Jagodica ne gre dvomiti in brez težav tudi zatrdim, da je Strelec ena najbolj šik ljubljanskih restavracij. Žal nas je čas priganjal – kot vedno na študijskih turah, ki potekajo tako, da ti vsako stvar pokažejo za trenutek in še preden bi lahko začel uživat, že tečeš naprej –, zato smo en obrok spustili. Tako je zmagal tartar Piranskega brancina, za inovativnost pa dam deset pik raviolu z nadevom iz kranjske klobase – ko tudi najbolj razvajene punce rečejo: »še!«

Tudi z Veselim Janezom se še nisem peljal in žal tudi tokrat nisem imel prav dosti od njega. Še jaz nisem dovolj nor, da bi v tem mrazu čepel na strehi, čeprav me te traparije navdajajo s pristnim otroškim veseljem. Mimogrede, panoramske turistične vožnje me sicer odbijajo in nikdar ne bi šel s tem na ogled Barcelone, na primer. Razen, če lahko v vsakem trenutku izskočim.

Botanični vrt. Ah, kje si, mladost? Če bom kdaj pisal avtobiografijo, ga bom vpletel. Tja so nas kar naprej vlačili na ekskurzije, umirali smo od dolgčasa. Potem smo se po vrtu podili z bicikli in so nas podili ven. Kasneje sem tja vozil punce, da bi izpadel romantik. Kmalu so me pogruntale. V tropskem rastlinjaku pa še nisem bil.

Jaslice 2 – pred Plečnikovo cerkvijo v Črni vasi:

Zaključili smo na Posestvu Trnulja, kjer sta nas Urša in Miha vse navdušila. Več o Trnulji sem že napisal za NaProstem.si.

Navdušuje me, da je pri nas čedalje več turističnih kmetij, kjer delajo vrhunsko. Počasi nastopa mlada garda in oni se že dobro zavedajo, kaj turisti hočejo na turistični kmetiji. Nočemo kalamarov na Štajerskem ali Tuševih jogurtov za zajtrk, ampak hočemo, na primer, oslovo salamo:

Najbolj zanimivo pa je bilo Ljubljano videti v luči turista. Opaziš stvari, ki jih doma sicer ne. Obiskovalko iz daljne dežele sem nekoč peljal po skoraj isti trasi. Ker sem imel več časa, sva šla še skozi Krakovo v Trnovo in v Plečnikovo hišo. In seveda v Botanični vrt.

  1. Všeč so mi taki stavki, ko bralec na koncu pojma nima, kaj je prebral. Če z njim tekst že začneš, bodo skoraj gotovo vsi obupali še preden postane zanimivo. []
Prejšnja objava Naslednja objava

4 komentarji

  • Odgovori Isabela 31. 1. 2013 at 10:39

    Samo tri dni nisi kaj napisal, pa se mi je zdelo , da si tiho že celo večnost.
    Lepo, Ljubljano bi tudi jaz obiskala kot turist, Ta pot mi je dober kažipot. Jaz v bistvu sem turist v LJ, kajti do Celovca imam krajšo pot kot v naše glavno mesto.

  • Odgovori Shajtana 1. 2. 2013 at 12:27

    Za posestvo Trnulja sem zdaj slišala prvič (oz. prebrala) ampak hudo, to je to!

  • Odgovori Nergač » Stranišče #1: Posestvo Trnulja 9. 2. 2013 at 18:02

    […] chef 9.02.2013 ob 18:00 ob 18:00 pod Travelling Without Moving, miks Posestvo Trnulja sem že omenil. Znano je tudi, da krčme ocenjujem – tudi – po straniščih, pa ne toliko v smislu […]

  • Odgovori Nergač » Funkcionalnost baročnih cerkva 10. 2. 2013 at 18:01

    […] nenavadno, da se v stolnico nisem kakšnih petnajst let. Do zadnjič. In sem se spomnil, kako sem od dolgčasa v obupu sešteval in odšteval tele številke na vse […]

  • Komentiraj