Turistična pravljica (NaProstem.si)

To pomlad sem se pridružil štirinajstdnevnemu organiziranemu turistično-kolesarskemu izletu po Maroku, ki je vključeval tudi neobvezne, a med bolj avanturistično razpoloženimi udeleženci zelo priljubljene obiske zakotnih beznic. V Merzougi, še pred dvema desetletjema povsem neznani vasici na obrobju Sahare, danes pa nekoliko zanikrnem, a turistično dobro razvitem kraju, smo si mimogrede ogledali še hostel, ki je bil s svojo improvizirano neurejenostjo popolno nasprotje pravljičnim hotelom z bazeni in sobami, ki poskušajo biti podobne zgodbam iz Tisoč in ene noči.

Hasan, ne več kot trideset let star vodja hostla, je tik pred našim obiskom izdolbel v steno pod kotom 45 stopinj utor za električni kabel, ki naj bi, če ne bi bil prekratek, omogočil razsvetljavo skromnega dnevnega prostora. Ta opravek je predstavil kot dosežek dneva, potem pa razkazal skromne izbe, skupno kuhinjo in druženju namenjeno dvorišče, ki je bilo tako nastlano z vseh vrst svinjarijo, da bi pospravljanje vzelo dvema človekoma vsaj pol ure časa.

Hostel, nam je povedal, ni namenjen turistom, temveč popotnikom.

Mi smo spali v hotelu z bazenom in sobami, ki so poskušale biti podobne zgodbam iz Tisoč in ene noči.

Temu zanikrnemu hostlu je na Tripadviserju med 21 ocenjevalci 18 gostov podelilo odlično oceno in trije prav dobro, kar je zadostovalo za povprečno oceno 4,86. Naš pravljični hotel je sicer ocenilo skoraj štirikrat toliko gostov, a sem izračunal precej slabšo povprečno oceno 3,76.

Hasanova distinkcija obiskovalcev Maroka na turiste in popotnike se mi zdi kar simpatična. Izbira načina potovanja in prenočevanja je seveda odvisna od tega, ali iščemo pristno doživetje in smo za to pripravljeni spirati stranišče na štrbunk s priloženim vedrom vode, ki je v pomoč tudi pri spiranju zadnjice, ali pa bi raje doživeli pravljični dopust, ki z realnostjo seveda nima nobene zveze, in se v hotelu pritožujemo zaradi nekoliko pretrdega straniščnega papirja.

S tega vidika se zdi, da so skromni popotniki precej bolj simpatični gostje, toda težava je v tem, da prinesejo bore malo denarja. Zato tiste turistične destinacije, ki ne prikažejo pravljice, ne morejo prinašati velikega denarja. Turizma so se mestne oblasti na primer dobro lotile v Ljubljani, ki je za turiste videti kot iz škatlice, od tistih, ki ostanemo več kot dva ali tri dni in se vsako jutro vozimo z mestnimi avtobusi ali po novozgrajenih kolesarskih stezah, po katerih sploh ni mogoče kolesariti, pa seveda nihče ne more pričakovati, da bomo v nedogled ponavljali floskulo o najlepšem mestu na svetu.

Kričeče fasade na podeželju, oglasni panoji ob panoramskih cestah, pisani ekološki otoki sredi vasi in reklamni senčniki pred gostinskimi lokali so morda za popotnika široko odprtih oči in duha simpatična avtohtona značilnost, a nič več kot to. Na pivo bodo šli tja, kjer je najceneje.

Med pohodom po poti Alpe Adria so me Goriška brda spet navdušila s celovito urejenostjo in le redkimi zgoraj omenjenimi značilnostmi slovenske turistične krajine. Brda so tako videti… no, kot iz pravljice. Bistveno pa je poudariti, da pravljice niso ustvarili umetno, temveč jo celotna skupnost piše z občutkom, tako da tej pravljici dejansko verjamemo. V naših krajih je še veliko takšnih kotičkov, kamor se bomo radi podali na prosto.

Uvodnik v reviji NaProstem.si (1/2016)

naslovnica_NaProstem.si_1-2016

Prejšnja objava Naslednja objava

14 komentarjev

  • Odgovori Seamus 20. 5. 2016 at 22:12

    Evo, nekaj na temo plakatov (izsek intervjuja z arhitektom Sašo Mächitgom iz Financ, tip je naredil tiste rdeče kioske), da ne bo kdo mislil, da samo ti nergaš, še nekaj strokovnega mnenja:
    Meni je, če skočiva nekam drugam, podjetje Metropolis media, ki ne obstaja več, ponudilo, da bi zanje delal konstrukcije za veleplakate, pa tega po premisleku nisem sprejel. Sprejel jo je nekdo drug, ki je s tem dobro zaslužil, ampak sam tega nisem hotel sprejeti, ker sem si predstavljal, da bodo z rešitvijo, v katero bom vpleten, onesnažili vso Slovenijo.

    In so jo, pa ne samo to podjetje, ampak tudi drugi, ker je politika, ki na eni strani govori o turizmu, na drugi pa dela kompromise v poslovnem svetu in ga ne disciplinira, ko bi ga v nacionalnem interesu morala, pustila prosto pot onesnaženju vse Slovenije, tudi v Ljubljani. V nobenem kultiviranem, znanem okolju in mestu ni toliko oglasnih mest, kot jih je v Ljubljani. To je polucija, ki nima mere in moti.

  • Odgovori filmoljub 21. 5. 2016 at 8:28

    Kar zadeva Brda, jaz do nedavnega recimo nisem vedel, kako tam pridelujejo vino oz. se lotevajo kar vse pridelave: s skupnimi močmi, z vzajemno pomočjo ter izmenjavo virov in potrebščin. Ko se na sejmih vinarji predstavljajo v tujini, vselej nastopajo kot “Brda” in ne kot posamični pridelovalci (seveda pa je mogoče dobiti ali se pozanimati tudi točno o določenem vinu določenega vinarja). Ko je trgatev, stroji in pripomočki in človeška moč krožijo med vsemi oz. si ljudje izposojajo in med seboj pomagajo, dokler ni delo povsod opravljeno. Meni se je to zdelo tako neverjetno (v pozitivnem smislu), kot da sploh nismo več v Sloveniji. Seveda to tudi pojasni uspeh Brd.

  • Odgovori Matej Zalar 22. 5. 2016 at 22:24

    Razen redkih posameznikov se tukaj pač ne znamo iti turizma.

  • Odgovori Seamus 23. 5. 2016 at 15:33

    Da ne omenjam zadnjih nebulozij glede TNPja, ko naj bi na nekaterih področjih celo prepovedali turno smučarijo…

  • Odgovori Matej Zalar 23. 5. 2016 at 20:04

    MTB je prepovedan, veslanje bi zaračunali, turna smuka pa je gotovo škodljiva vsaj toliko kot … pohodništvo.

  • Odgovori Gregor 24. 5. 2016 at 13:47

    Zanimivo je bilo videti odziv tistih, ki so proti gorskemu kolesarjenju, ko so izvedeli, da naj bi v TNP-ju močno omejili, nekje celo prepovedali hojo po brezpotjih. Ob njih s(m)o bili gorski kolesarji skoraj tiho.
    Pri nas se turizem gremo z prepovedmi oz. nelogičnimi birokratskimi zadevami (npr. registracija jadralnih padal).

  • Odgovori Seamus 24. 5. 2016 at 14:53

    Sedaj pa si predstavljajte tole reklamo v Bohinju:
    https://www.youtube.com/watch?v=nYey3PI3gqM

  • Odgovori Matej Zalar 25. 5. 2016 at 16:18

    @Gregor: Ali zaračunavanje veslanja po Bohinjskem jezeru in s prepovedovanjem izposojanja SUP-ov na Blejskem jezeru.

  • Odgovori Gregor 26. 5. 2016 at 13:42

    Seamus ni potrebe. Pri nas so ukrepali in zadevo poslali “predstojnim organom” že zaradi videa Alpe Adria trail z Danny MacAskillom v glavni vlogi. Motilo jih je njegovo početje na Vršiču, kjer je zapustil cesto.
    https://www.youtube.com/watch?v=n-dKUnaagyA

  • Odgovori Matej Zalar 26. 5. 2016 at 20:26

    Haha, točno, to je bila skoraj taka blamaža kot takrat ko so policaji nameravali tožit Vojnovića, ker je junak v njegovem fiktivnem romanu policajem jebal mater in vse po spisku. Samo v Sloveniji in Severni Koreji.

  • Odgovori Seamus 27. 5. 2016 at 21:03

    @Gregor – o f*k nisem vedel za tole. Ja pol res ni treba… Groza!

  • Odgovori Rado 29. 5. 2016 at 10:31

    “Zanimivo je bilo videti odziv tistih, ki so proti gorskemu kolesarjenju”

    Matej je s svojimi opisi gotovo zaslužen, da bolje razumemo strast kolesarjenja. In veliko nas gotovi ni proti gorskemu kolesarjenju. Je pa kljub vsemu, težko prenašati grozo, ko pisani kolesar drvi po strmi kozji stezi navzdol proti nam – z, po naši presoji, neobvladljivo brzino zaradi česar se panično mečemo v brežino.
    Ali pa, ko ti ob hoji navzdol tik za tabo nenadoma zacvilijo zavore. Tudi sam sem že kdaj prišel domov z rjavimi gatami.

  • Odgovori Gregor 17. 1. 2017 at 20:12

    Je nova številka revije že kje na obzorju?

  • Odgovori Matej Zalar 17. 1. 2017 at 20:35

    Sredi marca enkrat bo … letos bodo tri številke.

  • Komentiraj