Turistična razprodaja v zelenem butiku

Razen pri dragih prijateljih se na Bledu nikdar nisem počutil pretirano dobrodošlega, zato nimam posebnih želja po obiskovanju tega socialističnega turističnega bisera, kar še posebej velja v času visoke sezone. Slovenec, ki poleti za nedeljski izlet izbere Bled, je nor, brez domišljije ali oboje. A v deželi histerije in vsesplošnega medijskega primitivizma je seveda normalno, da bo točno ta človek podivjal ob dobrohotnem nasvetu vodje blejskega turizma, da naj se Slovenci zaradi gneče Bledu v poletnih mesecih izognejo, ne glede na to, da je dodal, da so Slovenci vendarle kadarkoli dobrodošli.

Ne obisk, to je invazija

Letošnje turistično dogajanje dokazuje, da turizma ne obvladujemo – nihče, od dobršnega dela turističnega gospodarstva, prek za to pristojnih institucij in javnih služb, ki bi morale nuditi osnovno infrastrukturo in omogočati ustrezno zakonodajo, pa do vsakega nepomembnega Janeza, ki tujski turistični obisk razume kot nekakšno invazijo na našo deželo. Kar do določene mere tudi je. Slovenijo je pač preplavil množični turizem, ki je množičen zato, ker turističnih tokov nismo sposobni razpršiti po vsej deželi – kar je za domače turiste po svoje še sreča, saj se lahko tako še vedno umaknemo tudi na turistično povsem neobremenjena območja.

Osebno ne trdim, da je Ljubljana turistično preobremenjena, je pa obremenjena. To je urbane zagovedneže šokiralo, saj se na lepem počutijo ogrožene, tako kot se ogrožene počutijo vaščani, ki jim grozi nekakšna invazija beguncev. Enako velja za druge destinacije. V tako strašno zagovednem okolju predlogi za pobiranje taks na turistično obremenjenih območjih – celo pobiranje taks za kolesarje! – ali za različne cene vstopnin za avtohtono prebivalstvo in tuje obiskovalce niso nekaj, čemur bi se morali čuditi. Pri tem ne trdim, da je cestnina za cesto čez Vršič nujno slaba ideja – trdim pa, da gneče ne bi bilo bistveno manj. Še najbolj pa bi pizdili ravno Slovenci.

Vrhunska ponudba, hoteli pa poceni in prazni

Seveda je v Bohinju, na Bledu, v Posočju, morda tudi na obali, turistov več, kot jih je bilo. Gnečo delajo. Ne znajo se obnašati. Nekateri so skopuhi. Drugi, kar je za deželo z nizkimi standardi še huje, zahtevajo veliko za svoj denar. Morda je sem ter tja celo videti, da gre v tej krasni butični deželi za masovni turizem v najhujši obliki. A kako je potem mogoče, da so hoteli komaj polovično zasedeni? Kam gredo te množice ljudi zvečer?

Domov.

Deloma zato, ker je med temi turisti veliko slovenskih gostov, ki raje zapravijo več za gorivo in svoj čas, kot da bi nekomu plačali za nočitev. Deloma pa zato, ker tudi tuji gostje ne prespijo več kot dve, tri noči. Zakaj je tako? Ker imajo turisti kaj početi več kot tri dni? Morda zato, ker lahko udobno potujejo po Sloveniji ne da bi morali najeti avto in se ob tem soočiti z džunglo na slovenskih cestah? In kako je mogoče, da gredo po dveh ali treh nočeh domov kljub temu, da za nastanitev v povprečju plačajo manj kot v sosednjih državah? Ker je ponudba tako dobra?

In navsezadnje, kako je mogoče, da so hoteli slabo zasedeni kljub temu, da so cene nočitev bistveno nižje kot na drugi strani meje, čeprav je Slovenija najlepša dežela, prava oaza miru, zelena in butična destinacija, ob kateri se vsakomur omeči srce? Zato, ker v resnici nismo nič posebnega. Turisti se imajo dobro skoraj povsod in hvalijo praktično vse destinacije.

Statistika nas bo odrešila

Odgovorni za razvoj in promocijo slovenskega turizma lahko v butičnost in zelenost slovenskega turizma prepričajo marsikoga, domačinov pač ne bodo. Kako naj kot zeleno destinacijo razumem deželo z disfunkcionalnim železniškim prometom, deželo, kjer celo do letališča ne pridemo drugače kot po cesti in kjer kolesarje smatramo kot ovire na cesti in ne kot pozitivnejši del prometa? Res je, da v Sloveniji najdemo tudi butično turistično ponudbo, a ta verjetno obstaja tudi v Burkini Faso, zagotovo pa tudi na turistično skrajno preobremenjeni španski obali. To še ne pomeni, da je Španija butična dežela, tako kot butične destinacije ne morejo biti niti Slovenija, Bled, Piran ali Trenta, ampak lahko nekakšen prestiž ponujajo kvečjemu posamezni gospodarski subjekti, pa še to imajo težave, če funkcionirajo znotraj preobremenjenega okolja.

Zanikanje dejstva, da množice turistov v Slovenijo privabljajo v veliki meri tudi nizke cene, je tipičen pojav v narcisoidnem okolju, kjer se ljudje ne znajo soočati z izzivi tako, da bi jih reševali, ampak jih raje pometajo pod preprogo, pred razpizdeno javnostjo pa se zagovarjajo s težko razumljivim nabijanjem o nekakšnih strategijah in navajanjem statističnih podatkov, hote ali nehote pozabivši na dejstvo, da je bila doslej bistvena prednost za slovenski turizem relativno slaba prepoznavnost kot posledica nizkih vložkov v promocijo turizma.

Kakorkoli, Slovenija je res lepa dežela z ogromnim potencialom v turizmu. Dokler zaradi slabe prepoznavnosti turistov ni bilo veliko, tudi ni bilo težav in ob navdušenih komentarjih turistov v slovenskih medijih je slovenstvo doživljalo kolektivno erekcijo, vključno s tistimi, ki bi morali poskrbeti za razvoj kakovostnih turističnih storitev, ki bi bile tudi cenovno primerljive tuji konkurenci. A to se ni zgodilo.

Potem je država vložila sredstva za promocijo, Slovenija je postala prepoznavna kot, kaj vem, najbolj prezrta, zelena, neznana ali kakršnakoli destinacija že in vsak, ki kaj velja, za dan ali dva skoči še v nekdanjo socialistično republiko, od koder prihaja najboljša kuharica na svetu, kjer skače Peter Prevc in kjer … Navalile so množice, no, veliko turistov, da ne bom preveč senzacionalen. Malo jim je mar za butičnost in zelenost, oni bi se samo radi imeli dobro. Temu pritisku pa očitno niso več kos niti turistična ponudba niti prometna infrastruktura in še najmanj prebivalstvo. In to kljub temu, da so hoteli napol prazni. In ob tem, da celo primanjkuje kadra za delo v turizmu.

Prejšnja objava Naslednja objava

23 komentarjev

  • Odgovori Borut 10. 8. 2017 at 18:45

    Vse prav, ne vem pa od kje informacija, da so hoteli napol prazni? Hotelirji v zadnjem obdobju skačejo od veselja.

  • Odgovori Katarina 10. 8. 2017 at 20:36

    To o bledu enostavno nisem moguls verjet, ko sem prebrala, po drugi strani pa imajo gorenjci res vedno trave s turisti, glede na To, da jih je to Edina gospodarska panoga, bi še mogoče morali miceno relaksirati.

    Sicer pa izredno uzivam ob rabi “pozabivsi”

  • Odgovori laufar 10. 8. 2017 at 20:55

    Z eno besedo noro! Danes je ob 16h obtičal v koloni rešilec s sireno, pred dvema dnevoma gasilec na poti na Pokljuko. Novinar je izjavo Berčona (ta na Bledu ni najbolj priljubljen, vendar je s to potezo dobil kar nekaj podpornikov) priredil tako, kot znajo samo na Siolu in 24h. Slovenceljni pa v luft! Vsakemu bi privoščil par dni vloge domačina, pa da vidimo. Cel Bled z mojim dvoriščem vred je javno dobro!

  • Odgovori FoX 11. 8. 2017 at 7:10

    Hehe aleluja … odlično povedano. Meni se najbolj zdi smešno ko dobesedno odkrivamo toplo vodo vsakič ko se nam zgodi nekaj kar je v svetu standard pri nas pa kvečjemu del rubrik zanimivo ali bizarno :).

    Dejstvo je da nimamo pojma o turizmu, saj imamo že 25 let v samostojnosti za ideal še vedno sindikalne domove, tovorjenje hrane na dopust, skok na kavico v Portorož in pa kalamare nekje na hrvaški obali. Zato niti ne poznamo niti ne razumemo kaj današnji turist želi videti ali izkusiti. Poleg tega pa odločanje damo v roke najmanj sposobnim.

    Najbolj zanimivo je, da samo 150 kilometrov na zahod (dolomiti npr.) ali 100 na sever (cela avstrijska koroška) vse te probleme in posledično rešitve pozna, jih izvaja in od tega dobro živi. Mi pa imamo vedno občutek, da smo nekaj posebnega in za nas ne veljajo nobena uveljavljena pravila. Pa gre za točno enako okolje … naše alpe niso nič bolj posebne, naš prelaz še manj (to okoli Vršiča mi je sploh smešno saj je edini klasičen prelaz pri nas pa je problem, med tem ko jih imajo sosednje na stotine 🙂 ), da o jezerih nebi. Ampak ne … mi bomo po svoje. Ne bomo se povezali ali vsaj prenesli dobre prakse, rajši bomo nabijali o tem kako je bilo za časa Tita fajn in pravično ko je vsak lahko jedel kremšnito na Bledu.

    @Laufar: Seveda ni prijetno za domačine, če je vse skupaj slabo urejeno in brez strategije. Ampak za to niso krivi turisti ampak nesposobni organi, ki bi morali za to skrbeti.

    • Odgovori HelgaG 11. 8. 2017 at 9:15

      Odlično povedano, se popolnoma strinjam!

      • Odgovori Cveto Podlogar 11. 8. 2017 at 11:27

        Fox: Odlicen zapis ! En prelaz…eno jezero pa 100 problemov… pri sosedih 100 prelazov in 100 jezer, pa brez problemov !!! ampak kako in kaj, se od sosedov Slovenci ne bomo ucili….?
        28 let zivim v dezeli kjer so “brihtne glave” ne nesposobni… hodile po svetu, se ucile, znanje prinesle domov, ga dodelale/izboljsale in se kasneje razvijejo v svetovno silo..
        Pardon…so se naucili doslednega dela redarji, se posebno na Bledu, ne delati red !!! ampak samo popati kazni neinformiranim turistom ki iscejo Parkirisca po preobremenjenih cestah okrog jezera…;da ne omenjam teme nesposbnosti…
        Cveto Tokyo/Bled Aljazeva c.1

  • Odgovori Rado 11. 8. 2017 at 8:41

    “zato nimam posebnih želja po obiskovanju tega socialističnega turističnega bisera”
    No ja, Bled ni le socialistični biser, je tudi buržuazni biser. Pred II svetovno vojno so ga obiskovali kralji, prestolonasledniki in druga buržuazija. Morda bi zaradi slednjih vendarle kdaj šel tudi na Bled, Matej?

    • Odgovori Mirko 11. 8. 2017 at 9:49

      Takrat je bil Bled kot “Ženevsko jezero”, danes je pa nekaj med socialističnim kampom v hrvaški Istri in Ljubljano.

      • Odgovori Matej Zalar 11. 8. 2017 at 10:19

        In točno to je tisto kar si želijo slovenski turisti.

  • Odgovori Matej Zalar 11. 8. 2017 at 9:11

    @Borut: Imaš pra,v to so varljivi podatki, ker obenem ne vemo kolikšna je zasedenost v kampih, apartmajih, namestitvah Airbnb … A hotelirji (in tu so zaslužki najvišji, zaposlovanje pa največje) v zadnjem času in na določenih območjih, ki med ljudstvom veljajo za preobremenjena, verjetno res skačejo od veselja. Povprečna zasedenost hotelov pa je po uradnih podatkih 51-odstotna, torej je vsaka druga soba prazna. V Ljubljani verjetno ne, a je lahko zato v Kamniku potem prazna praktično vsaka. Zakaj? Ker so turistični tokovi lokacijsko in sezonsko porazdeljeni neenakomerno. In zakaj je gneča na Bledu večja kot bi pričakovali četudi predpostavljamo, da so vse nastanitve polno zasedene? Zaradi raznih padalcev, ki pridejo tja na kremšnito in potem pizdijo zaradi gnečem, ki jo seveda soustvarjajo.

    @Katarina: Poglej, Blejci še vedno razlikujejo med Blejci in Blejčani – kako lahko potem od tega mikrookolja pričakuješ, da bodo sprejemali kogarkoli? In drugič, turizem se tam dogaja po inerciji in ga je verjetno res preveč glede na kapacitete in infgrastrukturo. Zakaj bi se potem sploh trudili? Zato, da bi Bled postal prestižna destinacija? Saj tega vendar ne znajo, še celo kelnerjev je za kaj takega premalo.

    @Laufar: Za to, da reševaleč ni mogel mimo, niso krivi turisti, ampak odgovorni, ki bi morali poskrbeti za normalno infrastrukturo, od ceste pa do parkirišč in javnega transporta za vse te horde turistov. Seveda verjamem, da za domačina tole sploh ni prijetno, ampak tako pač je v tem svetu. Tudi meni gre po eni strani na kurec, da je postala Ljubljana turistično zabavišče in da jo pod tem županom še najslabše odnesemo domačini, ampak kaj naj? Ukinem turiste? Vse kar lahko naredim je, da se jaz kot turist drugod obnašam normalno, torej kot čim manj opazen gost.

    Dokler boste imeli na Bledu toliko in toliko odstotkov goapodarstav in posameznikov, ki živijo od turizma, pa seveda ne moreš pričakovati, da se bodo bifeji, hoteli in kopališča zapirali. Bled ima turizem, Vrhnika ima Kemis, Hrastnik Lafarge, Ljubljana pa vse polno avtohtonih kretenov. Nič ne moreš za to.

    @Fox: Točno tako. Je pa seveda težko od ljudstva pričakovati, da se bodo s to invazijo sprijaznili, če jih odgovorni za turizem prepričujejo, da turizem sploh ni težava, da avtobusni turizem ni množični turizem ali da je morda celo ekološki, ker se z enim avtobusom pripelje 50 ljudi, in če obenem beremo, da so natakarji in ostali zaposleni v turizmu plačani slabo, da nekateri celo delajo v polsuženjskih razmerah.

  • Odgovori filmoljub 11. 8. 2017 at 13:38

    Nad Bledom sem prav pri tebi že pizdil in se ne bom ponavljal. Smešno je, ko v istem stavku s to propadajočo socialistično kalužo kdo uporabi besede “biser” ali “turizem”. In res je: na zahod ali na sever je treba, da se kdorkoli prepriča, kako se je treba iti turizem. Ampak v državi, kjer se podjetništvo ne splača (ker ti cesar vzame še gate, še preden se česarkoli lotiš) in kjer bi vsi le kasirali, pa nič vlagali ali izboljševali (pri čemer nismo prav nič boljši od južnih balkanskih sosedov), je tisti “Turizem smo ljudje” enako absurdna krilatica kot smešno statistično navajanje medijev, kako blazno zanimivi smo za tujce.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 8. 2017 at 17:40

    “Turizem smo ljudje” v bistvu ni absurdna krilatica. Turizem je pač tak, kot smo ljudje. Neprijazen. Do tujcev nezaupljiv. Brez vizije. Samovšečen. In tako naprej.

  • Odgovori Cita 17. 8. 2017 at 17:38

    Turizem nismo ljudje.
    V našem kraju vsakmu, ki se zapleza prijazno pomagamo. Včasih se pod lipo, v senci, ustavi cela horda motoristov in dobijo vodo.
    Turizem so nesposobna gobcala po Občinah. Večini je važno, da poberejo parkirnino in vstopnino. In nabijejo cene po lokalih, za weceje. Kje je denar? Vprašajte Bohinjce in njihovega zapitega župana. Pa Blejce, itak. Pa pri nas, ko občinarji umikajo kante za smeti. !?
    V eni Občini (obrobni) so sredi poletja zaprli edini bazen daleč naokoli. Menjajo garderobne omarice. 2 meseca! Na vprašanje “Kako to?”, odgovorijo: ‘ker ima od oktobra dalje OŠ v urniku 3 x tedensko eno uro plavanja in ne želijo motiti učnega procesa!’ 😛

    Povsod ene prepovedi, kazni….. zaraščeni bregovi rek. Ko pa pocrka na tisoče rib zaradi ene kemijske pisdarije je pa dobr?

    In krivi so oblastniki! Ne narod! Narod nima koga volit! Pa tudi če en ni izvoljen, ga banda medse potegne.

    Vsa čast županoma Kamnika in Žirovnice. In volila/i bom/o za predsednika Kamnčana!

  • Odgovori Cita 17. 8. 2017 at 18:07

    Ste slišali pred dnevi cmizdenje Janija Klemenčiča (veslač), ki ima en pajzl na top lokaciji na Bledu?
    Le kako je prišel do njega?
    Ne dobi treh kuharjev, štirih natakarjev in ima pol lokala zaprtega.

    Čudn, ane? Šipcem pa laufa zelenjava, pekarna, sladoljed…. Pa ne mislim zdej, da bi morali delat za 3€/h. Petek in svetek po 12 ur.
    Je treba spoštovat delavca, sploh sposobnega. In ga plačat! Vsaj toliko, kot gobcala na oblasti. Pa kšno pripravljenost, če je lepo vreme in se narišeta dva avtobusa lakotnikov.
    Par urc dela in potem počivi v ponedeljek, k zunaj pada sodra.

    Pa eni jamrajo za sobarice. Delajo Bosanke, Romunke, Tajke……. za 500 €/m. Imajo pa zastonj hrano in prenočišče. Če to ni lep denar – pa še med ljudmi si, v frej cajtu špilaš turista. Meni je to uredu za sezonsko delo.

  • Odgovori Cita 17. 8. 2017 at 19:31

    Pa še en primer.
    Na hribu, za katerega vedo samo lokalni penzijonisti in mlade družine (da se malo preluftajo, kam daleč še ne gredo) stoji zapuščena hiška.
    Očistijo vaške ženske prostore in čez vikend prodajajo domače dobrote. Od potice, kruha do sadjevca, piškotov in klobas. Cene smešne.
    Gor je romal ves lokalni živelj. In smeh, druženje….v bližini se pasejo kozice, krave…

    In to zavoha oblast v LJ. Opaaa, to pa ne gre. Oni zahtevajo svoj kos pogače. Pošljejo inšpekcijo in?
    ZAPRET! Nimate teh in teh papirjev, ni tega in tega……. Kazen bo par taužent €.

    Zdaj je zaprto – propada! Pajčevina na vratih. To je pa uredu?

    • Odgovori filmoljub 18. 8. 2017 at 11:09

      Kar zadeva Mikija Šarca –pardon– Marjana Šarca, je pravzaprav morda res še najbolje, da postane präsident — ker nisem več prepričan, ali je kot župan tako zelo sposoben, kolikor je (spričo raznih aktivističnih gest) priljubljen. Samopromocijo si vsekakor zna delati — kar je ironično, saj je kot govornik neroden in lesen kot bukovo drvo. (Aha, poslušal sem ga na več kot eni lokalni pasji procesiji ali šolski proslavi.) Kamnik vsaj glede turistične in gostinske ponudbe nezadržno propada. Zaprti so vsi lokali razen enega ali dveh, in še tem redkim dolgoročno slabo kaže. Center mesta opuščen in večinoma prazen, po Šutni se valijo tisti prašni grmički iz ameriških kavbojskih špagetov. Dogaja se nič, razen enkrat letno (tj. prav zdaj), ko poteka Kamfest. Višek je še tradicionalni sprevod narodnih noš in razstava starih avtomobilov. Spalno naselje. (Pa še 7burgerji so se radikalno poslabšali.)

      • Odgovori Seamus 18. 8. 2017 at 20:51

        @filmoljub – jaz bom volil zanj, samo da se ga znebimo. Počasi bom imel občutek, da je tisti pijanček bolje obvladal zadevo, kot on. Mogoče je to problem – da se s pomočjo alkohola bolje zmeniš s tebi podobnimi?

  • Odgovori Seamus 17. 8. 2017 at 19:43

    Ravno danes je sodelovec kazal račun iz Avstrije – plonk ceglc, kot pri nas 30 let nazaj, na roko napisan račun. Država udari davek na pavšal, kaj potem gostinec / kmet naredi iz tega je njegova stvar. Če veliko so vsi zadovoljni – država dobi svoj denar, gostinec pa tudi.
    Pri nas pa davčna blagajna, za vsak drek račun, računalnik, internet povezava, sama jajca. Ni da ni, da te uniči z birokracijo, ker se piše pravilnik na pravilnik, ker se vedno več lukenj najde v kompliciranju do nezavesti.
    Namesto, da bi vse to črtali in udarili pavšal. Pol pa ni zgovarjanja, ni lukenj, plačaš ali pač ne in zapreš.
    Sedaj imaš zaprto, ker se ljudem ne da zajebavat z idioti iz JU, ki mislijo, da je mesečna plača pravica.

  • Odgovori Matej Zalar 18. 8. 2017 at 12:53

    @Filmoljub: Ravno danes zjutraj sem ga poslušal – med splakovanjem pomij. Grozljivo, koliko bulšita! Če je to domet perspektivnih kadrov te domnevno mlajše generacije (možakar je star skoraj 40 let!), potem se nam res slabo piše tudi v naslednjih desetletjih. Ta je samo malo bolje artikulirani Ivan Kramberger – seveda ne moremo reči, da nima prav, a tudi ni material za predsednika. Vsak kmet, tudi, če se je prebil ven iz štale, pač ne more biti predsednik. Naj bo raje še naprej – dober – kmet, ne pa, da v okviru predvolilne kampanje razlaga kako blazno uživa v košnji svojega vrta.

    Ob takem županu se ne gre čuditi, da je Kamnik točno tak, kot si opisal. Ali z dvema besedama: provincialno mestece.

  • Odgovori Matic 18. 8. 2017 at 22:53

    Mislim, da problem Kamnika ni v županu, ampak v Kamničanih samih…
    Sploh pa – do kje sploh Kamnik je? Od Bakovnika dol južno je samo ena skozlavščina kmetijskih zemljišč, ki so jih nato prekvalificirali v stavbna. In potem se do Domžal vleče dol kot ena obcestna vas na Šrilanki ( s tem da.imajo na Šri Lanki več.občutka za.zunanjost in estetiko). Ta folk rabi gasilski dom za veselico, gostilno kot je Repanšek, kabelsko, qlandio, za ostalo se.jim pa jebe, ker so carji na svoji zemlji, pa nobl tut ker so mestne srajce.

  • Odgovori filmoljub 19. 8. 2017 at 7:04

    Verjetno je marsikateri Kamničan res tak, zagotovo pa ne vsi — že zaradi statistične verjetnosti in dejstva, da smo pritepeni od vsepovsod. Jaz sem priseljena mestna srajca in bi si v tem (sicer lepem) starem mestecu želel še česa drugega kot kurčeve Qlandije, predvsem več redne kulture in stalnega dogajanja. (In s slednjim ne mislim sobotnega bolšjaka oz. “sejma starin” na Šutni, kjer vaški pijančki in drugi posebneži prodajajo smeti ter neuporabno staro kramo.) A potem so tudi prebivalci Komende sami krivi, da imajo tisto usrano industrijsko cono, od koder tovornjaki potem noč in dan delajo živo sranje na lokalnih cestah? (Verjetno edina država na svetu, kjer tako velika vozila redno bašejo ozke vaške ceste ob najbolj prometnih urah.) Saj se ve, kje se odvija politika mešetarjenja z zemljišči in kdo o tem odloča ter za kakšen interes.

  • Odgovori Anonimno 19. 8. 2017 at 7:35

    Kamnik kot mesto (in okolica) ima ogromen turistični potencijal. Vendar bi ta potencijal lahko izkoristili samo, če Kamnik z okolico šenkamo Avstrijcem. Pri nas žal ne.

  • Odgovori Matej Zalar 19. 8. 2017 at 8:29

    Ah, Kamnik … kolikor vem, je bilo to največje rastoče mesto in popolnoma normalno je, da je izgubilo identiteto. Priseljevalo se je vse od živo, od mestnih srajc, ki so pričakovale neko normalno urbano življenje pa do še včeraj vaščanov, ki so se vajeni pred vsak bife pripeljati z avtom in ga potem tam parkirati počez. Vse to se je pomešalo z delavstvom – s tem da je industrija vmes propadla.

    Jebeš mesto, ki je najbolj živahno ob prekleti obvoznici, s tistim nikakvim 7burgerjem vred, ki ga prodajajo po ljubljanskih cenah. Saj je enako veljalo tudi za Ljubljano pred Jankovićem – in to mu je treba priznati -, da je namreč bilo v Javnih skladiščih bolj živahno kot v centro. Pustimo sicer to, v kaj se center razvija, ampak je vsaj ponudba nekje na ravni kulturnih ljudi.

    Sicer pa razvitost življa že dolgo ocenjujem po splošnem odnosu do psov. In ta je v Kamniku povsem vaški. Mislim na splošno. Toliko pasjega dreka po tleh v Ljubljani ne boš videl. In tudi ne toliko kretenov, ki te zmerjajo zato, ker imaš psa.

  • Komentiraj