Turobna mladost (1998)

Naturalizem!

Za ta spis se spomnim, da sem bil blazno pohvaljen. No, samo da se je za našega fanta dobro končalo. Če bi pisal danes, se ne bi.

2. šolski spis
Turobna mladost

Stemnilo se je že. Noč je bila oblačna in hladna celo za zimski čas. Zvezd in Meseca ni bilo moč opaziti, zato je bila ulica še bolj temna kot ponavadi. Le sem ter tja je luč metala svetlobo na cesto, ki je bila vsa polna smeti. Ostale luči so bile pokvarjene, ali pa so le varčevali z elektriko, češ, to je ulica, kjer živijo revni meščani.

V hišah so ljudje večinoma že spali. Ura je bíla deset. V bogatejšem delu velemesta so se bogatejši meščani zabavali, bodisi v zabaviščih, gledališčih ali v kinu. Tu pa so revni meščani, po poklicu rudarji, smetarji ali             spali, ker so morali zjutraj zgodaj vstati, da bi šli na delo. Njihova usoda je bila vsak dan negotova.

Po tej ulici pa je hodil mlad, kot trlica suh fant. Dolgi, nepočesani lasje so mu padali na rame ali na čelo. Obraz mu je bil upadel. Shujšano telo mu je zakrival črn plašč in stare kavbojke. Obut je bil v škornje.

Počasi je premikal noge in že ničkolikokrat premišljeval o svoji usodi. Njegov oče je bil reven, imel je slabo službo v tovarni gospodinjskih aparatov. Mama je bila brezposelna. Nekaj časa so se kar dobro prebijali skozi življenje, potem pa je oče začel s pitjem. V družini so bili trije otroci in oče je v svoji pijanosti le-te velikokrat pretepel. Dva od otrok sta umrla, mladenič pa je zbežal od doma in zaživel svoje lastno življenje, ki ni bilo prav nič rožnato. Od petnajstih let se klati po mestu. Mnogokrat si ni najdel prenočišča v kakšni zapuščeni hiši. Po hrano je hodil v dom za klošarje, nekaj pa je tudi naberačil. Pil ali drogiral se na srečo ni, saj si je še predobro zapomnil kaj je pijača prinesla njegovi družini.

Službo je iskal že dve leti, vendar mladega fanta brez urejenih razmer nihče noče v službo. Mladenič bi bil zadovoljen že z najbolj preprosto službo. Spomnil se je na mamo. Le kje je? Ima ona službo?

Mladenič je prišel do konca ulice in se obrnil. Še naprej je taval po revnih ulicah in potem je prišel do bogatejšega predela. Veliko jih je šlo že spat, vendar so bile ulice še vedno polne.

Fant je zataval v zabavišče in se ustavil prav pred vrtiljakom. Na belih konjičih so jezdili otroci, ki so bili zaspani, a zelo srečni. Iz vrtiljaka se je razlegala glasba. Mladenič je opazoval zadovoljne otroke. Ko bi le imel tudi on tako mladost. Toda njegova mladost je bila turobna.

Potem je mladenič zaslišal glasen vzklik: »Izgini, da te ne vidim več! Kradljivec!«

Izza vrtiljaka je pritekel prav tako mlad fant. Naš mladenič je odšel pogledat, kaj se je dogajalo, ko ga je ustavil lepo oblečen gospod.

»Bi delal zame pri vrtiljaku,« je rekel,«prejšnji delavec je kradel iz blagajne.«

In tako je mladenič dobil službo.

Izvirnik: Turobna mladost

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

Komentiraj