V Gradec na Fiaker kofe

V soboto sva šla zapravljat v Gradec. Sicer se mi ni ljubilo šofirat v dežju, ampak sem modro popustil, vedoč, da je ne bom le razveselil, ampak mi tudi ne bo imela česa očitati v naslednjih mesecih. Žal se pred odhodom nisem prepričal kam sploh greva, ker sem ji verjel, da ona ve. Slednjič sva Ikeo vseeno našla. Za trgovine švedskega mogotca velja podobno kot za McDonaldsove krčme. Nemogoče jih je zgrešiti, oziroma, nanje nabašeš tudi, če jih ne iščeš. Kot recimo v Berlinu.

Priganjanje je obrodilo sadove in ven sva se po mojem pobrala v rekordnem času in z malo manj rekordno količino krame. V Gradec sem šel predvsem zato, da bi spil kofe na Murinslu. Žal sem pozabil napolnit baterijo fotoaparata, tako da sem bil obsojen na P1i, ki je med najslabšimi telefonskimi fotoaparati na trgu. Glede na starega k790i je zdajšnji supertruper napol računalnik, ki zna brat pdfje, kar mi, mimogrede, ni prišlo prav še niti enkrat, navadno neuporabno sranje. Vnaprej se opravičujem za zmazke, ki jih nikoli ne bi objavil, če si ne bi hkrati želel dokazati, kako obupen fotofon je P1i.

Murinsel

Prefinjenemu občutku za rovarjenje z avtom v središče mesta se imava zahvaliti, da sva parkirala takoj za Kloštrom minoritov, tako da sva samo prečkala Muro in se znašla na Glavnem trgu pred ogromno in jako neokusno osvetljeno Mestno hišo. Še bolj neokusne so stojnice s kuhanim vinom in ostalo svinjarijo. Huje kot na kakšnem spidveju na Iliriji. Odmahala sva jo po Herrengasse, ki je Bibo silno razjezila, češ, da med trgovinami s cunjami ni nič kulture, nič kafeterij, nič knjižnic in knjigarn, češ da so vsa mesta enaka – Prada, Esprit, H&M, Boss in ostala zveneča imena v vsako mesto! Jaz sem bil srečen, da vsaj nisva nabasala na McDonald’s (pa še to nisem prepričan). Z Bibo se strinjam le deloma. Herrengasse je pač nakupovalna ulica. V teh mestih vsaj dobiš kar hočeš (razen Kitty copatk). Seveda v pravih mestih obstajajo tudi četrti, kjer prevladujejo oštarije in četrti s prevladujočo kulturno ponudbo. Bom pa izbrskal kakšno mesto, kjer Prado in Huga Bossa ignorirajo, prekleto, da ga bom izbrskal, in tja jo bom peljal in bom izpadel še večji car.

V Gradec-Mitte sva šla s trebuhom za kruhom. Zavila sva v Ratskeller na Hauptplatzu – vhod skozi precej neugledno pasažo – ki je tipična avstrijska premajhna krčma s prenizkimi obokanimi stropi in kičastim okrasjem kot je tale snežak:

Snežak

Menaža je bila vrhunska. Česnova juha za predjed, potem sem jaz udaril po divjačinskem stejku iz srnjaka, jelena ali srne, karkoli pač pomeni beseda Hirsch. Priložili so mi pire z dodatkom korenja, kuhan mlad krompir in seveda brusnice. Tako dobrega srnjaka, jelena ali srne že dolgo nisem jedel!

Hirschsteak

Po obedu sva zagrizla v 260 stopnic na Grajski grič. Uhrturm, stolp z uro, na kateri je minutni kazalec krajši od urnega, je odet v gradbeni oder, tako da sva jo hitro zbrisala na drugo stran hriba, kjer stoji še en stolp, Glockenturm. Bolj pomembno je bilo, da je tam tudi zgornja postaja vzpenjače, ki naju je dol zapeljala kar brezplačno. Samo nekaj korakov ob reki naju je ločilo do Otoka na Muri, ki so ga leta 2003 postavili v čast svetovni prestolnici kulture. Konec leta naj bi ga razdrli, ker so ga Gradčani vzljubili, pa je ostal. Še sreča!

Murinsel

Tako fine kavarne že dolgo nisem videl. Konstrukcija je v notranjosti sicer nečedna, je pa zato interier toliko bolj okusen in natakarji se znajo obnašat. Žal sem se z marelo oklal v prst in s krvjo po nesreči popacal bel stol. Nerodna zadeva. Rešil sem jo skrivaj, tako, da sem s slino večkrat omočil servieto in skrivoma drgnil po belem ledru. Slednjič sem bil z učinkom zadovoljen. To mi precej pomeni, ker nočem, da bi tip zaradi okrvavljenega zica na kavarno obesil pildek s prepovedjo vstopa za Slovence in Hrvate, češ da vse popacajo s krvjo.

Murinsel

Gradčani znajo kofetkat. Naročil sem Fiakerja, to je espresso s preobiljem smetane in s kozarcem prijetno ogretega konjaka. Kakšen je kofe Maria Theresia, ne vem, ampak semi zdi, da je to bolj za ženske.

Fiaker

Taki neposiljeni izleti so mi vedno bolj všeč. Štartaš, ko pozno zjutraj prideš k sebi, potem pa greš brez bezljanja samo tja, kamor te zanese pot, tudi, če bolj malo vidiš. Tako lahko samo upam, da mi ne bo kdo napisal, da, “ja kako, a katedrale pa mavzoleja pa Landhausa pa nisi šel gledat?” Ne, nisem šel, ker se mi ni ljubilo, in ker sem vse to že videl.

Prejšnja objava Naslednja objava

Brez komentarjev

  • Odgovori a 16. 12. 2008 at 8:09

    Konjak piješ potem pa voziš???

  • Odgovori Perun 16. 12. 2008 at 8:21

    Saj ne da bi spil liter konjaka a ne – sicer pa to ni poanta posta.

  • Odgovori Pajzbar 16. 12. 2008 at 8:27

    @a: saj vidiš, da je bil v kavarni. Tako da med pitjem res ni vozil.

    @chef: k790i moraš usposobit, ker so res slabe (no ja.. veliko pripomore tema)
    hmmm zrezek izgleda dobro (na krompir se ne bom oziral :D)
    hehe rešil slovence pred prepovedjo vstopa 😀 – kaj se pa igraš z marelo.

  • Odgovori aa 16. 12. 2008 at 8:31

    A zdej je pa spet Biba v igri? Fajn, fajn…

  • Odgovori Vanja 16. 12. 2008 at 9:25

    Znaš uživat, ni kaj;-)

  • Odgovori chef 16. 12. 2008 at 9:29

    @a: Ja.

    @Pajzbar: k790i je delal tudi v temi super fotke, P1i dela pa tudi v dobrih svetlobnih pogojih slabe. Da o flešu ne govorim. Problem je v tem, da moram zdaj s seboj nosit še mali fotoaparat.
    Kar se pa marele tiče, sem že hotel vstopit z razprto, ampak bi me verjetno čudno gledali.

    @Vanja: Se trudim. To je vse kar mi ostane.

  • Odgovori Nataša B. 16. 12. 2008 at 9:37

    Uf izgleda ful dobr un kafje, pa kolk smetane, njamsi 🙂

  • Odgovori igor 16. 12. 2008 at 10:26

    Kar se Gradca tiče, vem kar dosti, saj sem v prejšnjem stoletju (v devetdesetih letih) delal in živel tam kar 3 leta. Herrengasse, pa Jakominiplatz itd pa dejansko niso reprezentativni faktorji Gradca kot takega, kakor tudi ne IKEA, Metro, Seiersberg ne. Kdor pozna Gradec in hoče kaj več, sploh ne gre tja, ampak višje od opere in univerz, pa stranske ulice okoli Paulustota, pa Griesgasse itd. Zmotno je mnenje, da je Gradec le mesto študentov, penzionistov in se skoraj nič ne dogaja. Včasih, ko sem bil sam še tam, so v določenih četreh ponoči skozi okna “letele” prijateljice noči (razni prepiri), na Griessplatzu je bilo dosti streljanja in klanja, nočne vožnje po graških ulicah in mimo “viršlštandov ” na Lendplatzu pa so zgodba zase.
    Gradec je potrebno doživeti tudi in predvsem zvečer in ponoči in ne čez dan v Metroju, Kiki, IKei itd.

  • Odgovori Ka 16. 12. 2008 at 12:56

    Krasen potopis. Zabaven!

    Glede “avtoceste”: Ta predvolilni nateg smo dejansko letainleta čakali in zdaj se po temu, kar je v bistvu navadna hitra cesta, vsakodnevno vozim v MS in še vedno trepetam pred tovornjakarji, ki so pač široki kot vozni pas. Kakor je zgrajena, mi na misel ne pride, da bi vozila hitreje od omejitve (ker me je strah), nekaterim pa. Potem pa priletijo 160, blendajo, medtem ko se ni kam umakniti zaradi konvojev 80km/h vozečih LKWjev na desnem.

  • Odgovori Matej 16. 12. 2008 at 13:35

    AAAAAAAAA, ktera dobra hrana je tam na krožnikuu

  • Odgovori chef 16. 12. 2008 at 14:49

    @igor: Evo, točno o takih kot si ti sem govoril v tekstu. Menda ne misliš, da bom kot turist iskal turške batine po najbolj zakotnih graških ulicah? Sploh ne vem kaj hočete komentatorji tvoje baže povedat? Da ste veliki frajerji, ker ste nekaj let bivali v Gradcu in ga zato bolje poznate? Da je brezveze obiskovat kulturne spomenike, ki so v vsakem mestu drugačni, in bolje iskat težave v zakotnih predelih, ki so skupni vsem mestom?
    Res, razloži mi, prosim, ker me res zanima, kaj novega sploh hočeš povedat.

    @ka: Hvala. Ne čudim se prekmurski melanholiji. Prekmurce vedno nekdo nategne, potem se pa še hvali.

  • Odgovori Njami 16. 12. 2008 at 15:07

    Mmmm tista divjačina je videti res hudo njami.

    btw, se še komu zdi, da ko se pojavi “Ona” je Chef velik manj “tečen” hehe

    pa brez zamere Chef, hec mora bit. 🙂

  • Odgovori juanito 16. 12. 2008 at 16:45

    Spregledal pa si stekleni lift, ki te iz podzemne jame v centru mesta v stilu Bonda popelje na vrh gradu namesto vzpenjače. Za drugič.

  • Odgovori laufar 16. 12. 2008 at 19:34

    Lesi(ca) se vrača 2.del?

  • Odgovori chef 16. 12. 2008 at 20:45

    @Njami; Hehe, mogoče sem pa takrat še bolj tečen 🙂

    @juanito: Ne da sem ga spregledal, samo ignoriral sem ga, ker sva šla raje peš.

    @laufar: c-c-c, tole pa ni bilo lepo.

  • Odgovori Biba 17. 12. 2008 at 8:30

    Nič tečen! Prepovedano… 😆

  • Odgovori polona -še ena- 17. 12. 2008 at 9:14

    Bravo Biba, da si pripravila chifija do tega, da je začel uporabljati besede kot razveseliti, srečen… V bodoče pa mu le pusti čas, da ne pozabi napolnit baterije fotoaparata- slike so…bolj temne kot ponavadi… 🙂

  • Odgovori betty 17. 12. 2008 at 9:25

    Še dobro, da občasno preberem kakšen tvoj blog, da izvem kaj je novega 😆

    Si mi kr lušte nardil s temle izletom….lepo.

  • Odgovori trinity 17. 12. 2008 at 12:48

    a dej, chef…tako pol… romantika v Gradcu. pa glih zdaj , ko smo ene začele že mal upat, a ne , punce?…ha..ha..ha.. 😉

  • Odgovori maxime 17. 12. 2008 at 14:20

    …tako, da Maribora praktično nihče ne najde…
    Hmm kaj si naredil anketo ali to ti kar po sebi posplošuješ na druge??

    O ostalih bedakih na poti pa raje ne bi razglabljal…
    Ali je mogoče sklepat, da si se 1x za spremembo tudi sam štel mednje ali pač vendarle ne??

  • Odgovori Vizo 17. 12. 2008 at 14:54

    Pozdrav Bibo! 😉

  • Odgovori chef 17. 12. 2008 at 15:04

    @maxime: Ja, napravil sem anketo in, ugani, še vsak je kdaj skoraj falil ali je pa res falil., če že ne to, je pa vsaj povedal, da je označenost katastrofalna oziroma je sploh ni.

    Če pa kot očitno zagret hondist podpiraš buteljne, ki na cestninsko priletijo 180 km/h po desni strani in blendajo revežu, ki se pelje normalno, ti res ne morem pomagat. Umiri se.

    @Vizo: Če boš danes priden in boš dolgo ostal v službi, jo boš mogoče videl, hehe.

  • Odgovori Vizo 17. 12. 2008 at 17:55

    Uuuuuu, pol pa počasi pokam 🙂

  • Odgovori daft 15. 1. 2009 at 23:36

    HA HA HA HA HA HA HA HA HA HA HA HA HA HA HA
    tud jaz sem se tam peljal v Lendavo. Mater jim! Zgleda tko, kot da glavna cesta (štiripasovnica) pelje v Lendavo, en majhen in skrit odcepek skoraj brez oznak pa v prestolnico. No ja, se vidi kje je doma ex-minister za promet.

  • Komentiraj