Večni mestni marginalci

Pri reviji Bicikel mi je všeč, da se uredništvo loteva tudi problematike mestnega kolesarjenja. Žal ne poznam stanja v drugih slovenskih mestih, a je verjetno drugod kvečjemu še slabše kot v prestolnici. Da se v Ljubljani tudi v zadnjih petih letih ni (skoraj) nič spremenilo, me še posebej čudi zato, ker v Mestni hiši kot eden mnogih podžupanov dela profesor Janez Koželj, zagnani mestni kolesar in strokovnjak, ki mu župan Janković v vsem popolnoma zaupa.

Prejšnji mesec je bil intervju s podžupanom prvo, kar sem prebral v Biciklu. Žal me je izpraševalka razočarala; spet sem bral intervju, v katerem si očitno nekdo ni upal zastaviti niti enega provokativnega vprašanja, čeprav je mestna garnitura na oblasti že cel mandat, na kolesarskem področju pa se v tem času ni spremenilo (skoraj) nič. Vse, kar smo lahko prebrali, je bilo tarnanje nad stanjem slovenskega duha, resda pomešano s fantaziranjem o nedorečeno oddaljeni svetli prihodnosti, ko da bodo na mestnih ulicah kolesarji vendarle postali kralji. Med pisanjem razmišljam in ugotavljam, da vsaj do podžupana Koželja ne bi smel biti preveč kritičen, če seveda pustim ob strani njegove zamisli o megalomanskih projektih z nebotičniki tu in tam. Verjamem, da se podžupan Koželj res trudi. Vem, da je težko prodreti z novimi, čeprav drugje že dolgo uveljavljenimi in izvedenimi idejami in da je to še posebej težko v avtokratsko vodenem mestu, kjer je župan leta 2007 dobil fanatično idejo, da bi kolesarjem prepovedal vožnjo po conah za pešce – in to ne da bi poskrbel za primerne obvoze oziroma kolesarske steze. Namreč, po celi Karlovški in po velikem delu Slovenske ceste je vožnja s kolesom kar prepovedana (na prepovedi za kolesarje, ki jih Evropska unija prepoveduje, je v intervjuju opozoril tudi prof. Koželj), zato alternative enostavno ni. Verjamem, da je ravno podžupan Jankovića prepričal, da je bila to neumnost, kajti ne gre verjeti, da bi župan upošteval mnenja raje.

Pred časom me je prijetno presenetila ureditev na koncu Krakovskega nasipa, v križišču s Zoisovo cesto, kjer imajo kolesarji že nekaj mesecev prednost pred avtomobili, tako da se lahko razvrstijo v prvo vrsto po širini cele ceste. Tako ureditev v tujini poznajo povsod, pri nas se pa tako čudimo, da so nekaj deset metrov nazaj postavili še didaktično tablo s pisnim in slikovnim obvestilom o pravilnem razvrščanju. Kot da smo padli z Marsa! In kot da je Koželj v celi Mestni občini Ljubljana edini, ki hkrati kaj razume in tudi doseže spremembe. Koliko moči ima en pameten človek in nekaj aktivistov, ki jih nihče ne posluša, proti strokovnjakom slovenskega tipa, pa je jasno razvidno iz vseh novo izgrajenih kolesarskih stez.

Kolesarske steze še vedno nivojsko ločujejo od ceste in jih pridružujejo pločnikom. Zato so bolj ogroženi oboji, pešci in kolesarji, ker jih z umikanjem s ceste marginalizirajo kot tujke, ki se morajo avtomobilom umikati na zaradi izvozov na dvorišča grbinaste pločnike, ob tem jih pa še spregledajo ob zavijanju desno v križiščih. Ne poznam zakona, ki bi zapovedoval nivojsko ločenost kolesarske steze od ceste, a vseeno pri vsakem novem odseku dobimo nekaj sto metrov nove kolesarske steze (dobro za statistiko), ki vijuga po pločnikih, med avtobusnimi postajališči, ki so izvrsten primer neuporabne arhitekture (podžupanu so pa všeč!), in v križiščih s pločnika gor pa dol.

To je vendar žalitev, norca se delajo iz nas, podžupan pa nič ne more in javka, da je to res grozno. In se ga nihče ne upa vprašat, zakaj avtokratski župan ne more zrihtati še kolesarskih stez.

Revija Bicikel

Prejšnja objava Naslednja objava

9 komentarjev

  • Odgovori Stane Debevec 9. 3. 2011 at 9:01

    Dober dan kolesarska druščina,

    taki intervjuji so običajno eno veliko nakladanje o skrbi za kolesarje v preteklosti in v prihodnosti, le zdajle se pa nič ne dogaja. Ali je g. podžupan videl, kako so bile pospravljene kolesarske steze to zimo 2010-2011? In če je videl, kje so bili komunalci? Kolesarsko stezo pred Tivolijem je pospravila šele Komunalna služba Odjuga.

    Dejstvo je, da kolesarskih stez v Ljubljani ne delajo. Uredijo jo samo v primeru, da se ureja tudi kaj drugega – cesta, pločnik, podvoz….sicer pa so take, kot jih naredijo leta in zime, primerno razpokane in grbinaste. Ob dežju zalite z vodo, zdajle pa polne peska. Pa še ko jih urejajo, jih ne znajo. Kako bi sicer znali, če pa ne načrtovalci ne izvajalci ne kolesarijo. Poglejte samo bistroumno speljano in narejeno kolesarsko stezo pri Celovških dvorih v smeri Šentvida.

    Dva problema sta – Slovenci se zelo radi vozimo z avtomobili in od kolesarjev ni takoj vidnega dobička (ne kupujejo toliko avtomobilov, ne kupujejo goriva, ne rabijo servisov in registracije….). Zato so pač kolesarji v Ljubljani redki in zato imajo kolesarsko infrastrukturo urejeno kot pač je.

    Tudi kolesarski stan ne daje nikakršnega ugleda. Nekoč sredi zime sem slišal mnenje, naj se grem zdravit (v Polje), še kdo si pa to misli potiho. Večkrat gledam reko avtomobilov in si mislim, kaj vraga počnem na kolesu, ali imam še vsa kolesca v glavi ali že kakšen manjka? Kako morem biti tako trmast in neprilagodljiv ?

    Odnos voznikov do kolesarjev v Ljubljani se mi zdi primeren in osebno nimam slabih izkušenj. Načeloma je tako, kakršen je kolesar do šoferja, tako je tudi obratno. Običajno se zahvalim za prednost, ki mi jo prizna šofer in se ne jezim, če me je spregledal. Pa gre v obojestransko zadovoljstvo.

    V izposojo koles ne verjamem. Smo še preveč malomarni in nekulturni, bojim se, da bo veliko koles izgubljenih in poškodovanih. In zakaj vedno grožnja kaznovanja ? Zakaj ne bi človeka, ki bo uporabil kolo, raje nagradili ? Morda čisto naključno, vsak mesec nagraditi enega kolesarja, ki je pravilno vrnil kolo nazaj na zborno mesto. Skoraj bi verjel, da bi to bolj učinkovalo kot grožnja s kaznijo.

    Bom kar presenečen, če bo ta ideja o izposoji koles uspela v Ljubljani. Ideja o nagrajevanju je pa že preko naše mentalitete.

    Župan bi moral imeti uradno prepoved vožnje z avtomobilom v mestu za čas mandata. Ali kolo ali mestni promet. Lahko tudi peš. Potem bi bilo drugače. Seveda pa te logike naš sedanji župan ne bo nikoli razumel.

    Ljubljanski kolesar mora imeti veliko veselje do kolesa ali pa mora biti brez denarja za avto.

    Srečno kolesarjenje vsem.

    Stane Debevec.

  • Odgovori Gaj 9. 3. 2011 at 9:52

    Mogoče, bi pa ti enkrat naredil z njim (ali pa kar z županom)intervju glede kolesartsva v Lj. za Potepanja, saj navsezadnje se potepamo lahko tudi s kolesom in tudi po našem glavnem mestu 🙂
    Tako bi tudi ti enkrat imel priložnost postavljati provokativna vprašanja in ne samo šimfati druge 🙂

    Sicer pa čisto resno, zakaj ne bi v Potepanjih uvedli vsakokratnega intervjuja z županom občin in jih vprašali (seveda tudi provokativno 🙂 ) o opaženih pomanjklivostih v občini in o načrtih za izbolšanje možnosti za potepanja po naši domovini.
    Mislim, da bi bila to dobra popestritev revije.

  • Odgovori papasinka 9. 3. 2011 at 10:34

    kultura je še tle, kultura a la kako se kolesarje tretira, sprejema, pač kok pomembni so za koga, pa al mamo kej močno kolesarsko tradicijo v mestih, je to sam šport za nas, e te de. jst sm še zdej čist paf, kok majo vse pošlihtan (steze, semaforji,obnašanje voznikov…) tle v Ferrari. V italiji! v zmešani, kaotični, italjanarski italiji 🙂 haha.

    Je že res, da je Ferrara tud uradno “citta delle biciclette”, ampak odnos do kolesarjev je men še zmer fenomen. mali biciklistični mestni raj!

  • Odgovori chef 9. 3. 2011 at 22:58

    @brezimenko: Tole obljubljajo že eno leto. Imam podobne pomisleke kot @Stane Debevec. Upam, da se motiva.

    @Stane: Jaz bi najraje videl, če kolesarskih stez sploh ne bi delali, ampak bi vozniki raje kolesarje vzeli kot enakovredne udeležence, ki se torej vozijo po cesti. Oziroma – idealne bi bile kolesarske steze na nivoju ceste.

    @Gaj: Tega v Potepanjih ne boš videl iz več razlogov: 1.) ne ljubi se mi ukvarjat z dolgoveznim besedičenjem županov in nikakor ne vem, kakšno korist bi imeli od tega revija in naši bralci, 2.) nalašč držim Potepanja stran od politike, ker je vsebina namenjena popotnikom, potepuhom in izletnikom, ne pa županskim egotripom. Revija Potepanja opisuje Slovenijo in vabi v raziskovanje Slovenije, ne pa mori bralcev s članki, ki jih je dovolj tudi po drugih cajtengih.

    Če bi jaz izpraševal Koželja, pa verjemi, da bi mu postavil tudi vprašanje, zakaj so kolesarske steze pozimi zakidane, zakaj jih ne pometejo do junija, zakaj so nova krožišča urejena tako, da so kar najslabša za kolesarje, koliko sploh ima besede pri odločanju o kolesarski tematiki in zakaj župana ni sposoben prepričat, da se zadev loti na pravilen način itd.

  • Odgovori kalbo 10. 3. 2011 at 10:41

    @chef: Ti potepanja lepo drži v sneri v katero gredo in hvala ti za to, da politike ne štrenaš not.
    Koželju bi pa pomojem težko spustil kakršnokoli vprašanje, ki nebi bilo v naprej predvideno in potrjeno z njegove strani. Tko šibajo piar veliki, žal.

  • Odgovori Stane Debevec 10. 3. 2011 at 12:37

    Dober dan Chef,

    res je, najlepše je kolesarit ob robu voznega pasu. Všeč mi je pas od Brezovice do Dolgega mostu, razen tam, kjer so mi zarisali pot za kolesarje po pločniku, ker se od investitorja gradnje stanovanjskega bloka niso upali zahtevati, da razširi vožišče za kolesarski pas.

    Tudi po Podravski magistrali je po večini vasi ob strani vozišča cca. 1 m asfalta za kolesarje. Odlično.

    Lep pozdrav,

    Stane Debevec.

  • Odgovori Gaj 11. 3. 2011 at 9:46

    Sej ti dam prav glede intervjujev v Potepanjih, samo rad bi videl če bi ti res pripravil dober intervju… 🙂

  • Odgovori chef 11. 3. 2011 at 11:17

    @kalbo, @Gaj: Ja, ampak dober izpraševalec si upa postavit po robu z zahtevnejšimi vprašanji. Če je intervju namenjen piaru, ga jaz raje ne bi delal. K sreči mi ni treba.

    Po svoje pa razumem, da niti Bicikel noče drezat s pretežkimi temami in da so Koželja skušali predstavit predvsem kot mestnega biciklista.

  • Komentiraj