Velika planina, tokrat v soncu

Zadnjič je vendarle uspelo! Na Veliki planini sem bil v lepem vremenu.

01

Zaradi psov smo štartali zgodaj, čeprav smo izbrali pot za slabiče: z avtom skoraj do Kisovca, parkirali smo pri tako imenovanem Jelševem konfinu. Potem ni več daleč. Po precej strmem začetnem vzponu smo bili hitro na Gojški planini.

02

Potem pa čez Malo planino mimo Jarškega in Domžalskega doma na Veliko planino.

03

Prve krave so nas pozdravile že prej.

04

Med poletno sezono je ob vikendih na Veliki planini naravnost nevzdržno. Dol smo se vrnili že pred enajsto in ne znam si predstavljat, kako je tam v času kosila. In v vsej tisti gneči se večina najraje spravlja na pse. No, pravzaprav ne večina. Če imaš opravka s petdeset do šestdesetletnikom s precej prekoračenim indeksom telesne mase, zmanjšano potenco in inteligenčnim kvocientom tistih, ki so prepričani, da psi ne sodijo drugam kot na kmečko dvorišče – prepoznam jih na približno petdeset metrov – pa lahko zagotovo računaš na sitnarjenje. Zanimivo je, da koncentracija tovrstnih opičjakov izrazito upada z oddaljenostjo od najbližje ceste, žičnice in planinskih domov. No, vsega tega je na Veliki planini na pretek.

05

Izrazito me razjezi ciganarija pri Gostišču Zeleni rob. Pred bajto naložene Dixije gledam že nekaj časa, vrhunec pa so dosegli z jurčkom v slogu cenenih veselic tipa prvomajski Rožnik. Na Veliki planini se trudijo ohranjat arhitekturno dediščino naših prednikov, kar je tudi prav, no, za ovinkom so pa sposobni postavit jurčka s pisano streho, za katerega sem bil najprej prepričan, da je ringlšpil. Da so vsaka marela in hladilnik drugačne barve, je pri gostincih že standard, ker morajo rit očitno nastavit vsakemu dobavitelju pijače. Da bi imel vsaj trohico občutka in štirikolesnika ne bi parkiral en meter od vhoda, pa od žičničarja seveda ne moremo pričakovat. E, to je slovenski turizem! Koče se sploh ne vidi!

06

Oči sem si spočil šele na Gradišču. Proti kotlini je bil luft seveda že zapacan.

07

Proti Grintovcem je bilo vse tako kot je treba. V tej verigi mi manjka samo še Turska gora.

08

V starih časih so imeli na Veliki planini večinoma ovce, potem tudi konje, zdaj pa samo še govedo.

09

Kislo mleko sem si privoščil pri Gradiškovih. Skrajno simpatičen stan, srečo imajo, da je tik ob tazgornji poti. Malo zamerim, da ob pol devetih še nimajo žgancev. A smo pvaninci al nismo pvaninci, jebenti? No, mleko je izvrstno pa še leseno žlico dobiš povrhu. Spravil sem jo v tamajhen nahrbtnik, lahko še prav pride. Pri vrhu ročaja bi moral zvrtat luknjico in jo opremit z vrvico, da bi jo v skrajni sili na nahrbtnik obesil. Pirček sem pa ruknil šele čez slabo uro v Jarškem domu. Ja, moj prebavni trakt je čudežen.

10

Pa še hiter pogled proti soncu na Lepenatko in nesrečni Veliki Rogatec, kjer je zadnjič gorelo. Še par tednov nazaj smo se klatili v tistih koncih.

11

In mimo Gojške planine nazaj.

12

Pred najhujšo vročino smo bili že doma.

Prejšnja objava Naslednja objava

8 komentarjev

  • Odgovori prvafaca 22. 8. 2013 at 20:36

    morilec dreves…

  • Odgovori BB 22. 8. 2013 at 20:56

    Čudovite fotke! Kakšna zelena barva!

  • Odgovori Katarina 23. 8. 2013 at 0:31

    ‘za katerega sem bil najprej prepričan, da je ringlšpil’
    ha ha ha umrla od smeha (zaradi izbora besed, situacija je res žalostna)

  • Odgovori filmoljub 23. 8. 2013 at 6:15

    Kot vedno zanimiva reportaža. Bi pa zlahka pisal blog “Nergač” zgolj in samo o gnili, obsojanja vredni nacionalni sramoti Slovencev, ki se ji reče “turizem”. Brez pretiravanja: glede tega smo ena najslabših držav NA SVETU in kamorkoli v tujino greš (celo v najzakotnejše kotičke Balkana tipa Bolgarija ali Romunija), dobiš lepo potrditev tega. No ja, razen Grčije. Tam so pa res ušivi cigani in politično-gospodarski položaj te države ni niti malo presenetljiv.

  • Odgovori Tihi 23. 8. 2013 at 6:46

    Pa tale WC-plastika je najbolj nagraužna stvar za pogledat. Sem zadnjič bral, da na Veliki planini inšpektorji zajebavajo pastirje ker so si naredili malo večjo muldo za zbiranje vode.
    A tole je pa kar dovoljeno….

  • Odgovori miran 23. 8. 2013 at 8:37

    Luštno, tudi fajn fotke, samo z barvami pa res ni treba pretiravat. 😉

  • Odgovori Seamus 23. 8. 2013 at 9:37

    @Tihi – tile skreti so verjetno res edina sprejemljiva rešitev za tisto beznico – ves drek ki se zbere notri gre lepo v dolino in nič ne ostane zgoraj. Količina ljudi je verjetno bistveno previlka, da greznica ne bi delala škode. Samo lahko bi jih postavili v lično leseno bajto, da bi navzven zgledali čist OK.

  • Odgovori Tana 23. 8. 2013 at 12:21

    Velika P. je lepa tudi v soncu; meni najlepša pa je v snegu.:)

    p.s.
    Upam, da se čim prej vrne … 😉

  • Komentiraj