Višina ni pomembna. Važno, da imaš dobre čevlje.

Posmehovali so se mi že zaradi marsičesa in ena bolj butastih opazk je vedno letela na nizko rast. Zanimivo je, da se to zdi smešno tudi nekaterim odraslim, kot da je tistih 171 centimetrov res tako malo, da bi bilo vredno zabave. Je pa ravno dovolj, da ni pretirano žaljivo, ker posmeh pritlikavcem pač ni korekten, tako kot se ni korektno posmehovati gejem, razen če so samo videti kot geji, a niso.

Urbani gojzarji

Seveda se zavedam, da imajo visoki moški določene prednosti že zato, ker jih ljudje podzavestno dojemajo drugače kot nizkorasle. Podobno, kot imajo lepi ljudje prednost pred grdimi, kakorkoli že telesno estetiko kdo dojema. Tako je in tega ne bomo spremenili, če bomo nakladali, da to ni fer.

Ampak nizka rast mi nikoli ni povzročala kompleksov. Niti v otroštvu niti med puberteto niti ko sem iskal življenjsko sopotnico. Človek težko najde toliko nižjo, da ne bi izpadel pritlikavo takoj, ko ženska obuje čevlje z višjo peto, ampak s tem nimam nobenih težav. Zakaj sploh pišem o tem?

Že pred časom so me pri Fenix Outdoor Group razveselili s čevlji Hanwag Grünten Winter. Najlaže jih opišem kot urbane gojzarje, hudobneži pa bi rekli, da gre za lumberseksualno obutev, sploh ker se tisti meter in pol više košati brada.

Višina je nobel

Dragi so kot žafran, a so verjetno eden tistih izdelkov, ki so za vedno. Tudi zaradi čedalje krajših sezon. Drugače bi bilo, če bi se smukal po smučarskih središčih, v Ljubljani pa sem jih letos dejansko potreboval le petkrat ali morda desetkrat – od tega enkrat zato, ker smo šli metat sekire. Kadar pade sneg, so zame skoraj nepogrešljivi, tudi zaradi – zares! – neverjetno dobro oprijemljivega podplata. Dolgo se jih zavezuje, ampak zavezuje se jih z užitkom. Za portal NaProstem.si sem napisal: »Videti so kot gojzarji, s katerimi je ded osvajal dvatisočake še v časih, ko je v Kranjsko Goro vozil vlak. Videti so tudi kot obutev, s katero bi še zdaj lahko plezali po skalnatih vršacih. In bržkone bi tudi lahko.«

No, zadnjič sem jih nosil v nekem bifeju in ko sem vstal, sem se zavedel, da sem prekleto visok, pa ne samo zato, ker sem se s tistimi tremi pivi v sistemu počutil bolj pametnega, kot sem v resnici. Rekel sem si: »Jebenti, a tako je, če si visok? Kar nobel!«

Topli. In uvoženi.

Res ni slabo imeti glavo tiste tri centimetre više in kako je šele, če si grajen nadpovprečno. Je pa res, da se višine navadiš in z njo živiš enako kakovostno kot mi, razen morda v gledališču in ob podobnih priložnostih, ko pride vsak centimeter prav. Na splošno pa jo majhen človek z dobrimi čevlji odnese bolje kot visok s slabimi.

Pomembno je, da so čevlji topli, bi rekla mama. In da so uvoženi, bi rekla njena mama.

Mimogrede: Lisica obuje pozimi neke polvojaške škornje, tako da je vseeno višja.