Viška poplava 2014

Zaradi opozorila meteorologov sem včeraj zvečer dvignil zunanje rolete, ki jih utegne  potrgati vsak močnejši sunek, in potem mirno spal do jutra, ko je začelo deževno idilo motiti zavijanje siren. Ker je še deževalo, s psico nisva šla na sprehod, ampak samo do kavarne. Šele, ko sem skozi okno opazil, da štirinajstka vozi oziroma da v koloni vozil stoji na Ulici Iga Grudna, mi je postalo jasno, da je očitno spet sranje. Tunelček zalit, ljudje so rinili čez progo. Nič takega. Ampak proti zahodu so se nekatere ceste že spremenile v potok in jasno je bilo, da ima Robocop v garaži spet celo pizdarijo.

Življenje pa teče dalje. Ljudje posedajo pred oštarijami, sem ter tja se kakšen tepec razburja zaradi zaprte ceste, sirene zavijajo. Ko sem šel popoldne s psico na sprehod, je bila okolica pravzaprav idilična.

No, čez razmajan in za življenje po mojem že nekaj časa nevaren lesen most pri Inštitutu za biologijo očitno ne bomo hodili več.

Dobrih štiristo metrov dolvodno se je zagozdil pod lesen most pri Biotehniški fakulteti.

Pri ljudeh doma je pa tako:

Stoletne vode na Vič po novem pridejo na štiri leta. Poplavljene garaže v naselju z zvenečim komercialnim imenom Viška sončava, ki bi ga morali preimenovati v Viška poplava, raje nisem fotografiral, ker se mi ljudje preveč smilijo. Počakajmo, da bo mestni oblastnik, ki smo ga spet izvolili z veliko večino, krivdo za tisoče evrov škode spet prevalil na sosednje občine , češ da bi moralo poplaviti njih, ne pa ljubljanskih srajc. Je že tako, da volivci – ki se nikoli ne zmotijo – vidijo samo tisto, kar je na površju. No, zdaj je na površju tudi drek.

Prejšnja objava Naslednja objava

24 komentarjev

  • Odgovori Rado K. 22. 10. 2014 at 18:43

    Naravne ujme so del človekove eksistence.
    Ni se jim mogoče izogniti.
    Ali vsaj, ni se jim mogoče izogniti za razumno ceno.
    Če torej kdo sili svojo selitev na Vič, naj se ustrezno zavaruje pred škodo in naj se ne ozira proti magistratu.

    Ravno tako bi odsvetoval selitev v Neapelj. Vsi vemo, da je Vezuv nekoč bruhal in da bo nekoč spet bruhal.
    Župan Neaplja pri tem ne more storiti nič.

  • Odgovori Matej Zalar 22. 10. 2014 at 18:54

    Kot meščan v takih primerih pričakujem urejeno komunalno infrastrukturo. Ampak verjetno pričakujem preveč, anede?

  • Odgovori Rado K. 22. 10. 2014 at 19:05

    Tvoja pričakovanja so čisto korektna,
    ko gre za odvoz smeti, prometne povezave, voda, kanalizacija . . .
    Tudi zaščita pred poplavami sodi zraven. A slednje je mogoče za realen denar, ki je na razpolago urediti le za določene količine padavin. Ko je ta meja presežena je obramba nemogoča. Za takšne primere priporočam zavarovanje škode pri zavarovalnici.

  • Odgovori Seamus 22. 10. 2014 at 19:15

    Jest sm že ob 6h zjutraj preverjal pretoke rek in skozi kaotične in zaprte ljubljanske dovoznice švignil na Dolenjsko, kjer sem z velikim pričakovanjem spremljal naraščanje pretoka reke Save. Ko je pretok prešel 1000m3/h je avtomatika končno odpovedala in sem lahko šel opazovat moč vode od blizu. Sava je v spodnjem delu regulirana s pomočjo zaprte struge z vmesnimi HE in ne popljavlja več. Pomoje je to tudi rešitev za vaš konec – zadrževalnik in nato kanal mimo ali skozi LJ.

  • Odgovori Matej Zalar 22. 10. 2014 at 19:25

    @Rado: Jezi me, da se sme nerealen denar porabit za dvorano, ki je ne potrebujemo, zmanjka ga pa za tisto, česar ljudje ne vidijo.

  • Odgovori Zlobni 22. 10. 2014 at 19:57

    Okrog 12.30h sem prišel na Dolgi most, ne moreš verjet, Pilatus je naredil dva nizka preleta nad območjem.
    Neverjetno, kot, da je ena nesreča premalo, še vojaški firbci tvegajo kakšno pikiranje v Gradaščico 😮

  • Odgovori Stoyan Svet 22. 10. 2014 at 20:58

    pilatus so rabili,
    da posname dokaze o uspešni NATO vaji z naslovom;
    Enjoying in floods

  • Odgovori Roman 22. 10. 2014 at 21:16

    Sicer sem pri zadevi pristranski, ker sem iz ene od tistih občin, ki nočejo reševat sosedovih problemov.
    Pa vendar: kako to, da je precejšen del Ljubljane pod vodo, dolvodno od nje pa tokrat težav nisem zasledil? Ali pa v medijih niso dobili kakšne večje pozornosti, kdo bi vedel …..
    In še: mogoče bi Ljubljana celo dobila zadrževalnik, če bi bili zadnjih 10 let na MOL-u in MOP-u vsaj toliko prefrigani da bi kaj storili v zvezi z rednim vzdrževanjem vodotokov. Mogoče bi jim v tem primeru celo kdo verjel da mislijo resno. Pa žal ni nihče storil ničesar, Gradaščica je zaraščena, Horjulka tudi, Mali graben ….ahh, v Mačkovem grabnu je cel kup manjših zadrževalnikov, ki to več niso (polni šodra in naplavin). Že najmanj 20 let tako, posledice pa prihajajo z zamikom…

  • Odgovori Mirko. 23. 10. 2014 at 1:30

    Ne smete pozabit da je poleg sosednjih občin kriva tudi predpredprejšnja oblast, ki je mestu vzela milijone… če bi jih imeli… uf… ne bi bilo poplave.

  • Odgovori Seamus 23. 10. 2014 at 7:13

    @Roman – Sicer nisem iz LJ, samo glede opazke o dolvodnih neproblemih zveni kot neokusno podjebavanje revežev, ki jih je poplavilo. Pri vodi je možno dvoje – ali imaš vse razbito (Železniki) ali pa popljavljeno. in ko se enkrat voda razlije, potem dolvodno ni več težav. Jasno, da je tako, saj ravno to naj bi naredil zadrževalnik – špico vode bi zadržal v svojem področju razlivanja in zadrževanja, naprej pa teče omejena in regulirana količina vode. V LJ se je zgodilo ravno to – voda se je razlila, naprej pa je tekla omejena količina vode in itak, da potem naprej ne bo problemov.

    Za naslednjič ti predlagam, da se ob podobni situaciji zapelješ do kakšne hidroelektrarne, kjer boš lahko zaslutil ogromno moč vode in hkrati videl, da jo je možno dokaj uspešno obvladovati. Če jo seveda ne upravljajo nesposobni ljudje (da ne bo pomote – ti so sedeli v slovenskih, ne avstrijskih HE!), kot se je to zgodilo ob zadnjih poplavah na Dravi.

  • Odgovori Roman 23. 10. 2014 at 8:13

    @Seamus: ni podjebavanje, samo sprašujem se.

  • Odgovori en odvec 23. 10. 2014 at 10:20

    Me je @seamus prehitel, včeraj ob polnoči mi pa tudi ni bilo več do pisanja.
    @Roman do poplav na Viču ne pride, ker struge niso dovolj čiste, temveč zato ker Gradaščica priteče na ravno polje. Približno izmerjeno ima Gradaščica med Polhovim Gradcem in Dobrovo padec 3.45 m/km in od Dobrove do Ljubljane 2.25 m/km. Jasno, hitrost vode se zmanjša in pretok reke se nadoknadi s presekom.
    Če bi bili hudourniki čisti, bi imeli samo višji a časovno ožji val, kar je seveda še hujše. OK, morda bi bilo Železnikom prinešeno, kdo ve pa kaj bi se zgodilo v Škofji Loki, kjer je podobno kot z Gradaščico.

    Pod Ljubljano do poplav ni prišlo iz dveh razlogov. Prvi je, da do njih morda še ni prišlo. Drugo pa je, da so bile padavine precej lokalne. Padalo je večinoma v Polhograjcih, iz koder se hudourniki iztekajo v Poljansko Soro in Gradaščico. Če bi take padavine zajele vso Slovenijo, bi imela tudi Ljubljanica (ali pa Krka) se problem izlivati v močno naraslo Savo. Takrat v bistvu narasla reka deluje kot nek jez.
    Morda bi včeraj hitrejša, urejena struga mestne Gradaščice, Malega grabna in Ljubljanice zadostovala, bi pa odpovedala v zgoraj opisanem primeru. Razen seveda, če bi uredili še strugo Save in zabavo prepustili Hrvatom (… ali Romunom)

    Drugače povedano, predstavljaj si oz. naredi ta eksperiment:
    Odpri pipo nad kuhinjskim koritom. Kaj opaziš? Curek se na dnu razlije, čeprav je odtok odprt. Čiščenje hudournikov ima pa približno ravno tak učinek, kot če bi očistil vodni kamen na mrežici na pipi.

  • Odgovori Matej Zalar 23. 10. 2014 at 10:21

    @Mirko: Dvomim, da bi tistih nekaj milijonov mestna oblast porabila za vzdrževanje infrastrukture 😉 Scer pa bi s temi milijoni za to pravzaprav morala poskrbeti država. Pa ne bo.

    Zadrževalniki na Gradaščici so seveda nujni, ampak ne na način, kot se tega loteva ta država. Ob takem pristopu je jasno, da se bo občanom na področju potencialnih zadrževalnikov zmešalo. Bi se pa marsikaj rešilo že s tem, da bi pristojni poskrbeli za ureditev nabrežij dolvodno od poplav. To, kar gledamo po TV, se res zgodi na štiri leta, ampak tudi v vmesnem času je bilo nekaj manjših nalivov, ko reke sploh niso prestopile bregov, ljudm je pa poplavilo garaže.

    Glinca tokrat sicer ni bila pretirano problematična zalilo je samo najbližje hiše, ampak redno se sprehajam po njenem vodotoku zato mi je jasno, kakšen je odnos do urejanja strug. Za nekoga je bolj pomembno barantanje za ceno zemljišč ob obvodnem pasu iste reke 😉

  • Odgovori Zlobni 23. 10. 2014 at 10:39

    Mesto Ljubljana je po L.2010 očistilo omenjene vodotoke, tako, da so iz bregov odstranili grmičje, drevesa, v samo strugo pa niso posegali.
    To je mesto storilo v lastni režiji.
    Še dobro, da župan s sodelavci ni bil podvržen sankcijam, kajti to delo je v pristojnosti državnih služb, ne pa mestnih.
    Zadrževalniki pa vsekakor morajo biti zgrajeni! Dvodnevno močno deževje bi v Ljubljanski kotlini, pomenilo zvonenje zvonov pod vodo 🙂

  • Odgovori Roman 23. 10. 2014 at 13:03

    Mislim da večina ne razume težave in pomislekov.
    Obnašanje pristojnih zadnjih 20-25 let kaže na jebivetrstvo.
    Obenem iste službe “prodajajo” Dobrovi v celofan zavite zgodbe o “poplavah enkrat na 50-100 let” in “po poplavah bodo pristojne službe pospravile svinjarijo iz območja zadrževalnika”.
    Resno? Zakaj svinjarije potem ne pospravljajo že sedaj? Relativno poceni posegi, ki zagotvo ne bi škodili. In Ljubljana še vedno gradi na nedvomno poplavnih območjih. Kdo ima tu koga za norca?
    Še to: mene direktno predviden zadrževalnik ne zadeva, sem samo iz iste občine in se vozim preko območja – mi je pa način reševanja težav popolnoma mimo (=skladen z reševanjem večine težav v tej preljubi naši……, če v enačbo dodamo še župana sosednje občine smo pa tam kjer smo).

  • Odgovori Roman 23. 10. 2014 at 14:12

    Še tole pa neham… Srž problema je opisal komentator na 24ur, citiram:

    “Bibaleze0523.10.2014 12:15:33

    17

    17

    Kako nakladajo! Že več kot 10 let se trudim, da so očisti jarek na Viču, ki je bil zadnjič očiščen l. 1982!!! Pišem vsem, ministrstvu, ČS Vič. Ministrstvo sploh ne odgovarja na maile, v ČS pa pravijo da ne morejo nič. Ko pa so poplave, hodijo okoli, se slikajo in razkazujejo ter obljubljajo. “

  • Odgovori Matej Zalar 23. 10. 2014 at 15:51

    Trditev, da so vodotoki na Viču urejeni, je naravnost smešna za vse tiste, ki to urejenost redno opazujemo. Stoletna voda se je pač zgodila dvakrat v štirih letih, za to seveda nista kriva niti Županković niti Janša. Poplave so se na Viču dogajale že pred tem.

    Ne vem kaj pričakujete? Da bo država skrbela za vodotoke, če nima denarja niti za obnovo mostov? Država se pač obnaša tako kot klasičen revež, ki nima za obnovo strehe, potem pa plačuje višje stroške za ogrevanje, ob malo hujšem neurju mu pa ne samo trazkrije streho, ampak cegli razbijejo še pol dvorišča, škoda pa je enkrat višja kot če bi zadevo vzdrževal.

    Ena bistvenih težav je, da se pri nas dovoljuje prekomerno gradnjo tam, kjer to sploh ni pametno. Od kupcev stanovanj v Viški sončavi ne moreš pričakovat, da bodo obvladali geografijo in hidrologijo, bi pa morali od pristojnih institucij pričakovati, da bodo gradnjo dopuščali le tam, kjer je to varno. Seveda pa v tem primeru nekdo ne bi mogel služiti. Na Viški sončavi pravzprav sploh ne bi imeli težav, če garaž ne bi zgradili pod zemljo (v našem bloku je garaža pritlična).

    Seveda bi v tem primeru prodali manj stanovanj, kar se pa nikomur ne splača. Sploh, če gasilci potem delajo prostovoljno, ker so fajn fantje. Mimogrede, civilne zaščite jaz včeraj sploh nisem opazil, vojske pa tudi ne. Videl sem samo prostovoljce, ki niso nič spali in niso šli v službo. Ampak to, da jih ni bilo v službo, je spet strošek delodajalca in ne države, ki bi morala po mojem mnenju v tem primeru delodajalcu kriti škodo.

    Kar se tiče zadrževalnikov pri Dobrovi, se pa verjetno vsi strinjamo, da so nujni in da je škoda na polju bistveno manjša, kot če se voda razlije v najgosteje poseljenem območju v regiji. Ampak pristop, kako to počne država, je pač takšen, da se krajanom tamkajšnje občine enostavno mora zmešat. Kdo bo pa njim kril nastalo škodo? Država in MOL sta se jih lotila kot papkov, na način, zaradi katerega cela Slovenija sovraži žabarje, češ, jebite se vi s svojimi poljščinami, mi smo Ljubljančani in bi se radi po naravno poplavnem območju v miru vozili v službo tudi, če imate pri vas celo pizdarijo.

    Jaz bi tudi znorel, če bi vodni zadrževalnik zgradili pred mojo bajto. Dovolil bi ga kvečjemu v primeru, da bi mi država jamčila za takojšnjo sanacijo in za poplačilo škode. Tega pa od države in občine, kakršni imamo, pač ne morem pričakovat.

  • Odgovori Zlobni 23. 10. 2014 at 16:20

    Dvomiš v pristojnost državnih institucij?
    Oglej si, na papirjih je vse natačno opredeljeno.
    Znanje, izkušnje koliščarjev se pač ne upošteva, ker so bili primitivci in prostovoljcev ter črpalk niso poznali. Zaostali predniki pač 🙁
    Uradniki in politiki danes, dajejo prednost tajkunom in njihovemu reševanju, vse drugo so malenkosti, ki so prepuščene raji sami,če želi preživeti!

    GOOGLE –
    GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA
    Obvezna državna gospodarska javna služba na področju urejanja voda

    ( še to, , miljone evrčkov je mesto Ljubljana dalo za urejanje vodotokov v zadnjih štirih letih namesto državnega proračuna)

  • Odgovori Zlobni 23. 10. 2014 at 16:35

    Luka Omladič
    Thursday, 22 August 2013
    Kratkovidna neumnost

    Luka čisto na kratko opiše dogodke v preteklem letu na to temo, imaš pa na voljo veliko gradiva, če želiš to kar vidita s psičko še ni vse.

    Išči – zadrževalnik Dobrava

  • Odgovori Roman 23. 10. 2014 at 16:53

    @Zlobni:
    Še imena sosednje občine ne poznate 🙁

  • Odgovori en odvec 23. 10. 2014 at 17:23

    Še enkrat preberem, da država ne ukrepa nič, temveč rešujejo samo prostovoljni gasilci, in se mi bo zmešalo!

    Prostovoljni gasilci SO država.
    Prostovoljne gasilce in GRS tako kot profesionalno medicinsko pomoč ter policijo dobiš na 112 (113) in ne tako, da pokličeš sosedovega Janeza, da naj pride s kolegi pomagat.

    Zakaj nimamo samo profesionalnih gasilcev in GRS? Imeli bi dve možnosti. Ali ogromno zaposlenih gasilcev brez dela (hm, že vidim v času krize odpuščanja in nižanje plač ter lenem javnem sektorju) ali malo zaposlenih z dovolj dela, kar pa bi pomenilo malo postaj in s tem slabši servis na podeželju.
    V mestih bi to delovalo. Hm, v bistvu profesionalne gasilce v mestih tudi imamo. Veljalo bi razmisliti o dodatnih profesionalnih enotah, denimo GRS v Tolminu in Kranjski Gori.

    Druga stvar je civilna zaščita. V civilni zaščiti so tudi prostovoljci, ki pomagajo v določenih primeri, ko gasilci ne morejo. Npr. potapljači, reševalni psi, RKBO in podobno.
    Tudi pri nujni medicinski pomoči imaš prostovoljne ekipe prve pomoči (oz. so od Rdečega križa), ki pa jih do sedaj, k sreči, nismo potrebovali (naj bi bilo parkrat blizu).
    Profesionalni del civilne zaščite deluje bolj na področjih preventive kot kurative, torej stalno nadzoruje plazovita območja, urejenost zaklonišč, obveščanje in podobno, medtem ko so gasilci skoraj izključno kurativa.
    Država sicer lahko kadarkoli v civilno zaščito vpokliče ljudi, če meni, da ji primanjkuje ljudi. Podobno kot mobilizacija, le da za to potrebujemo grožnjo vojne. Ponavadi je to bolj povezano s specialnimi znanji ali zmožnostmi (npr. poziv gradbenim podjetjem za uporabo strojev).

    Tretja stvar je vojska. Vojska sama kar tako ne more iti na teren. Takole s številkami čez prst pa je situacija taka, da 1000 vojakov stalno varuje objekte (350 v 3 izmenah, OK to cifro lahko v nuji verjetno precej zmanjšaš), 750 jih je na bolniški, najbrž več sto jih mora biti v pripravljenosti (npr. NATO enota za posredovanje, helikopterska enota), potem so tu kakšne mednarodne vaje in misije, vzdrževanje opreme, … in od 5000 vojakov jih ostane bolj malo. Med žledom, je bilo na terenu tudi 700 vojakov, kar je v bistvu potem že skoraj vsa razpoložljiva sila.

    Četrta stvar je domnevno zastonj delo gasilcev.
    Prostovoljni gasilci za intervencijo sicer niso plačani, vendar to ne pomeni, da od delodajalca za čas intervencije ne dobijo plače. Ta dan plače delodajalcu krije država. Še več, izplača lahko tudi 20% bonusa.
    Mislim, da je celo dnevnica enaka vsaj povprečni dnevni plači.
    Zavarovanje in bolniško, če do nje pride zaradi intervencije, plača država.

    Da ne bi kdo mislil, da prostovoljnih gasilcev ne spoštujem.
    Zavedam se, da je to zame in ostale državljane najboljša možnost! Zato sem jim tudi hvaležen, vendar izjave, da država ne naredi nič, delajo pa le gasilci, me razjezijo. Konec koncev država skrbi, da sistem reševanja sploh deluje!

  • Odgovori Zlobni 23. 10. 2014 at 18:02

    Roman@, res sem malomaren – občina je Dobrova – Polhov gradec.
    ( pogovorno rečemo, gremo na Dobravo, kar pa ni opravičilo 🙂

    Kot zanimivost, reševanje mačka iz drevesa stane državljane od 2000 do 3000 € ( dva do tri tisoč ), kar pa ne plača lastnik zaplezanega mucka.
    Slišal po radiu dopoldan!

  • Odgovori Matej Zalar 23. 10. 2014 at 18:28

    @en odvec: Ne pizdi. Ne problematiziram dejstva, da je v Sloveniji vzpostavljena vrhunska mreža prostovoljnih organizacij, ki pomagajo ob naravnih nesrečah ali če mačka noče z drevesa. Imamo prostovoljne organizacije, katerih delovanje seveda ni poceni, krijemo pa ga državljani skozi davkoplačevalski denar, ki je v določenem promilu namenjen tudi prostovoljnim gasilcem. Dodatno jih državljani financiramo še s kupovanjem koledarjev, Gorenjkinih čokolad in z drugimi prostovoljnimi prispevki. Država delodajalcu za od dela odsotnega prostovoljnega gasilca plača minimum od minimuma (OK, + 20 %) Seveda pa se – v duhu socializma – pozablja, da je najmanjša težava pokriti plačilo dneva odsotnosti, kar je jasno vsakemu, ki je kdaj sam služil denar. Ni težava odsotnost sama, ampak tisto, česar odsotni ni naredil, kar pa stane precej več kot, kaj vem 70 ali 100 evrov nadomestila za 8 ur odsotnosti.

    Ampak, pustiva to.

    Zadevo problematiziram zaradi tega, ker se država zanaša na poceni delovno silo, češ, saj bodo gasilci porihtali, pri tem pa zanemarja (kratkoročno drage) ukrepe, ob katerih sploh nikomur ne bi bilo treba stat do kolen v vodi in tvegati lastnega življenja. Če bi infrastruktura funkcionirala, bi gasilci marsikdaj ostali doma oziroma v službi (kakorkoli, včeraj bi v vsakem primeru delali).

    Kar se pa vojske tiče … no, to sem se pa res nasmejal. Pišeš kot da so to neki uradniki, ki so v pripravljenosti na delo 8 ur minus odmor za malico. Kolikor je meni znano, je vojska pripravljena na pomoč in dobesedno spijo v kasarnah obuti v škornje, vendar jih koordinator (Civilna zaščita) enostavno ne pokliče na pomoč. Razlog zakaj je tako, poznam samo iz govoric, dejstvo pa je, da če imamo 700 razpoložljvih vojakov, je popolnoma trapasto, da v tem času onanirajo, na teren pa pridejo šele potem, ko je treba vihtet lopato. Potem bo pa kdo, čisto po slovensko, izjavil, da oni pa niso usposobljeni za delo, ki ga sicer opravljajo gasilci. Verjamem, da ne, ampak če je bilo mogoče usposobiti gasilce, bi pa verjetno lahko za določena opravila tudi vojake, kajti časa imajo dovolj.

    Pa da sva si na jasnem: včerajšnje poplave na Viču so bile po mojem po obsegu relativno neproblematične in ne pravim, da gasilci sami niso imeli vsega pod kontrolo.

  • Odgovori en odvec 24. 10. 2014 at 18:51

    Načeloma mora biti plača delavca sorazmerna učinku v podjetju, tako da se delodajalec npr. ne more izgovarajati, da ima zaradi tega ogromno škodo, čeprav se strinjam, da mora delavec prinesti veliko več kot samo 20 % nad plačo.
    Večino ljudi lahko izostanek nadoknadijo kasneje ali tisti dan krijejo ostali. Če temu ni tako, mora vsak presoditi pri sebi kaj mu je pomembnejše. Bodisi takrat ne more biti dosegljiv za intervencije, bodisi pač ni več prostovoljni gasilec.
    To seveda velja za vsakega s svojim odnosom do prostega časa in dela (skrajni primer: seveda lahko v prostem času piješ kakor ti paše, ni pa dobro, če prihajaš zmačkan na delo).
    Normalno pa je, da hočejo trenutni ogromni moralni kapital prostovoljnih gasilcev vnovčiti tako gasilci kot delodajalci. V resnici pa situacija ni tako grozna kot se prikazuje.

    Glede infrastrukture, opreme in izobraževanja se pa vedno išče nek optimum. Vsekakor bi morala država upoštevati varnost in udobje državljanov in ne samo finančni vidik.
    Tukaj je npr. vprašanje vojske. Se splača izobraževati vojake za reševanje, če bodo to počeli le vsakih nekaj let? O vojski bi se dalo več govoriti, ampak ne bi zdaj o tem, ker se v bistvu razumeva.
    Zanimivo je vprašanje kako je npr. s temi nabirkami za gasilska vozila. So res vsa potrebna? Kaj če nekatera društva ne dobijo denarja, ker so nepotrebna, ker jih je zadosti v okolici? Karta: http://www.geopedia.si/?params=L715#T105_L715_x518016_y106936_s9_b4
    Ampak dobro, situacije ne poznam in možno je, da denarja ne dobijo tudi tista društva, ki so nujno potrebna.

  • Komentiraj