Vladne laži za zadovoljstvo plebsa

Doslej sem bil od slovenskih vlad vajen subtilnih laži oziroma, bolje rečeno, molka. Ta je bil v veliki meri posledica do levice prizanesljivih medijev in seveda nekritične javnosti, ki je nekaj let živela v preobilju na tuj račun, zdaj se pa čudi, ker zmanjkuje denarja za medicinsko osebje in operacije, šolske vozovnice, festival Lent in za popravilo cest, če omenim samo tiste, ki jih povprečnež najbolj čuti – pač v skladu s sloganom I Feel Slovenia. Res je, o prodaji Mercatorja pod mizo smo izvedeli marsikaj že v času nečednega posla, o mahinacijah, kjer je imela prste vmes levica (začenši z Mercatorjem, »Jst sm te nastavu!«) pa bolj malo in za te svinjarije nihče ne bo nikdar odgovarjal.

Trenutna vlada si je za cilj zadala preprečitev prihoda trojke, zato je to za Alenko Bratušek tudi ultimativni dosežek. Sam bi si želel še kaj več od minimalnega rezultata, ki je bil za volivca umeven sam po sebi in bi ga brez dvoma dosegla tudi Janševa vlada, čeprav mogoče z za ljudstvo bolj bolečimi kratkotrajnimi posledicami –a boljšimi obeti na dolgi rok.

Glavna težava Alenke Bratušek je v tem, da je nesposobna voditeljica. V koaliciji ji je vejo žagal kar predsednik prijateljske stranke, ki je brez vsakršne odgovornosti do vlade kričal nekakšne preživele socialistične parole. V vladne službe in državna podjetja so se zavlekli Jankovićevi kadri, ob katerih gre normalnemu državljanu na bruhanje. Izbrala je ministrico za zdravje, ki svojega dela ni bila sposobna opravljat niti nekaj dni, in zamenjave nikakor ni našla. Na koncu pa je lahko samo nemočno opazovala, kako jo je odrezal Janković, še leto dni prej njen tesen politični prijatelj, ki ji je po neuspelih poskusih sploh omogočil, da je po neuspešnih poskusih na listah propadlih strank vendarle sedla v parlament.

Vrhunec pa so vladne laži, ki jim lahko nasedajo samo popolni volilni bebci brez smisla za realno ekonomijo, v kateri si absolutno vsak, od branjevke Pepe pa do predsednikov uprav Pivovarne Laško ali NLB prizadeva, da ne bi propadel in da bi po možnosti zaslužil več, kot zapravi.

Tako je pred dnevi Alenka Bratušek z nekaj ritolizi za svojim hrbtom pred trgovskim centrom nakladala, kako ji je predsednik uprave NLB Janko Medja zagotovil, da Mercator ne bo odpuščal. Pa kdo je temu nasedel? Zakaj bi direktor neke banke, ki ji je v interesu zgolj to, da kreditojemalci kredite odplačujejo v roku, karkoli vedel o kadrovskih načrtih prihodnjega lastnika – ali nanj celo pritiskal s kadrovskimi zahtevami. S takimi lažmi lahko politik pride skozi samo v Butalah, kjer nihče več ne misli s svojo glavo, ampak samo kima pripadnikom všečne politične opcije.

Vrhunec pa je bilo vladno natolcevanje o Heliosu. Vsepovsod smo lahko brali novice, da naj bi po prodaji Heliosa tujemu lastniku dolg podjetja z dobrih 100 zrasel na neverjetnih 400 milijonov in da zaposlene odpuščajo hitreje, kot to počnejo skoraj propadla slovenska podjetja. Kot berem, so novice razširili kar sindikalisti, vlada z gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo na čelu pa je z neresnicami utemeljevala, da je prodaja Mercatorja napaka, češ, zgodilo se bo isto, kot v Heliosu.

Za razliko od kataklizmičnih napovedi o izčrpavanju nekdanjega slovenskega ponosa, pa je bila novica, da je stanje v Heliosu v resnici drugačno, zgolj obrobna. Res je, po mojih neuradnih informacijah so se znebili nekaj neuporabnih zmenetov v upravi in režiji, ki bi jih odpustil vsak dober gospodar, saj so bili, kot je to v slovenskih podjetjih v navadi, nič drugega kot visok strošek. Nadalje, če kdo misli, da je nekaj odstotno prehodno znižanje plač nedopustno, mu predlagam, da začne voditi svoje podjetje ali, še bolje, da prevzame zadolženo podjetje – in zanj celo plača.

Laž o skoraj štirikratnem povišanju dolga v samo nekaj mesecih pa je bila tako debela, da bi moral gospodarski minister v odstopu po mojem mnenju odstopiti kar takoj. Resnica je namreč povsem drugačna: dolg se je znižal za slabo petino, kar pa ni trditev nekega politikantskega fičfiriča, temveč rezultat revizije (upam, da paranoično bralstvo eni izmed štirih največjih svetovnih revizijskih hiš zaupa bolj kot Branku Masleši), ki je pokazala, da se je dolg celo zmanjšal – da torej novi lastnik nakupa ni financiral s kreditom, ki bi ga obesil Heliosu.

Kar je bila, mimogrede, redna praksa slovenskih tajkunov, ki pa Dragonjeve politične opcije več kot dvajset let ni motila.

Prejšnja objava Naslednja objava

15 komentarjev

  • Odgovori beach_boy 2. 7. 2014 at 18:33

    Kaj podobnega bi pričakoval kot prvo novico vsakega spodobnega medija, pa nisem nikjer zasledil.

  • Odgovori Matej Zalar 2. 7. 2014 at 20:27

    Nisem pa vedel, da je začel Janko Veber.

  • Odgovori Ludvik 2. 7. 2014 at 21:00

    ti predlagam, da na hitrico preposlušaš današnjo oddajo STUDIO OB 17 h. 🙂 Dol padeš….Kot bi bil na enem mestu zbran ves drek nekdanjega socialističnega komunizma. Še Berglez (Cerarjev mož), ki sem g a imel za kolkor tolk brihtnega….kakšne S. Korejske parole so trosili, neverjetno.

  • Odgovori kekec 3. 7. 2014 at 8:04

    Glede zagotovil Medje:

    Banko v resnici še kako zanima kaj se dogaja v podjetjih, saj je ravno to kaj se v podjetjih dogaja ključno pri tem ali bo sposobno vrnit kredite ali ne. Oziroma, v riti smo med drugim tudi v veliki meri ravno zato ker bank ni zanimalo kaj se v podjetjih dogaja. Mercator ni en poljuben d. o. o., ki je najel 20k pufa. Ampak podjetje z 20x podaljšanimi in 15x reprogramiranimi miljnskimi krediti. Reprogramiranimi tudi zato ker jih ali ni mogel vrniti ali pa jih ni bilo smiselno vrniti. Tudi zakonodaja se je v zadnjih letih (pač prepozno oziroma nekaj let za tujino) spreminjala v tej smeri da bankam nalaga večjo vlogo pri prestrukturiranju podjetij. In še (ne)nazadnje, ne, banke na zanima ali bo mercator lahko vrnil puf, ampak v končni fazi samo to ali bo sposoben plačevat obresti.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 7. 2014 at 8:57

    @Ludvik: Lahko si samo predstavljam, časa pa k sreči nimam 🙂

    @kekec: To je pravzaprav res, ampak dvomim, da se bo šel bankir ukvarjat s podrobnostmi, kakršno je odpuščanje zaposlenih. Njega to ne zanima, kot praviš, ga zanima samo vračanje denarja. In kot dober gospodar banke bi za poplačilo dolgov gladko sprejel tudi odpust vseh delavcev, če bi pomagalo. Ko je recimo meni nekdo dolžen denar, me eno figo zanimajo težave v njegove hiše in kako ga žena gnjavi. Naročeno storitev sem opravil in ker plačila ne dobim, imam tudi jaz težave, zato počasi postanem skrajno neprizanesljiv.

    Hočem povedat, da je naravnost smešno lagat, da direktor banke daje zagotovila o tem, da v neki firmi ne bodo odpustili presežnih delavcev. Dejstvo je, da presežni delavci obstajajo, saj je pravzaprav tudi preveč trgovin, kar pa je maslo Poštenega Zorana, ki mu je gradnja objektov prav prišla, da si je lahko fletno napolnil žepe. Ljudje mu pa menda še zdaj verjamejo, da je bil odličen direktor.

  • Odgovori Kalimero 3. 7. 2014 at 10:18

    “Nadalje, če kdo misli, da je nekaj odstotno prehodno znižanje plač nedopustno, mu predlagam, da začne voditi svoje podjetje ali, še bolje, da prevzame zadolženo podjetje – in zanj celo plača.”

    “Ko je recimo meni kdo dolžen denar, me eno figo zanimajo težave njegove hiše in kako ga žena gnjavi. Naročeno storitev sem opravil in ker plačila ne dobim, imam tudi jaz težave, zato počasi postanem skrajno neprizanesljiv.”

    A ne, Matej, kako lahko je s tujim kurcem po koprivah, ko je tvoj v hlačah? Ko je govora o tujih plačah, je zniževanje popolnoma primerno, ko je govora o tvoji, takrat pa ni popuščanja. In zakaj bi morali recimo delavci Heliosa popuščati pri svojih plačah? Zakaj bi njih morali zanimati problemi lastnika? Oni so svoje delo opravili in zahtevajo plačilo po pogodbi, a ne? In nima smisla moralizirati, kako peklensko težko je voditi podjetje. Če se jim je zdelo pretežko, zakaj so potem kupovali Helios? Najbrž niso šli v ta posel, ker so menili, da bodo z njim propadli? Kaj če bi še zaposleni tako tarnali? Sprejeli bi delo pri delodajalcu, takoj zatem pa že zahtevali znižanje delovnih obremenitev, ker imajo oni probleme, plače naj ostanejo pa iste. Če bi delodajalec kaj ugovarjal, bi mu preprosto zabrusili, naj on poskusi delati to namesto njih.

  • Odgovori Matej Zalar 3. 7. 2014 at 10:34

    Veseli me, @Kalimero, da si moj zvest bralec, ki očitno prebere vsako črko. Škoda samo, da ne razumeš sveta, v katerem smo se znašli in ta je res bolj krut kot sta bila socialistični in postsocialistični način financiranja s prekomernim zadolževanjem.

    Kar se pa tiče opletanja s kurcem po koprivah… Jaz imam pri sklepanju posla vedno dve možnosti: a) popustim in naredim za nižjo ceno od tiste, ki jo zahtevam (kar se v tem času žal dogaja kar naprej) ter nekaj zaslužim ali b) ne popustim, izgubim posel in posledično ne zaslužim absolutno nič. V skrajnem primeru bi lahko tudi propadel in točno to se lahko zgodi marsikje v točki, ko se podjetje ne more več financirati s prijateljskimi krediti ali državo pomočjo (ki jo plačujemo vsi).

    Pa da ne bo pomote: 3,25-odstotno znižanje plač je za zaposlene nadležna reč, saj zato pa imajo sindikat, da jih v takšnih primerih ustrezno zastopa in da skupaj z vodstvom najdejo ustrezno rešitev. Bi pa rekel, da razširjanje laži ni ustrezno zastopanje.

  • Odgovori Kalimero 3. 7. 2014 at 11:27

    Glede na to, da razumeš svet, me ni strah zate. Tudi če ostaneš brez posla in propadeš, to ne bo neka katastrofa. Saj razumeš, da se v krutem svetu to vsak dan mnogim zgodi? To je pač del sodobnega življenja. Vsaka (osebna) kriza je pravzaprav priložnost za nove izzive, mar ne? Še vedno se boš lahko zaposlil kot delovna sila pri kakem delodajalcu. Imel boš dve možnosti:

    a) da se zaposliš za recimo minimalca in neplačane nadure
    b) da ne sprejmeš ponižujoče ponudbe in poskusiš srečo pri kakem drugem biseru slovenskega delodajalstva.

    Če se vseeno odločiš za prvo možnost, boš v skladu s potrebami modernega sveta zlahka pristal na še kakšno znižanje plače. Sploh ne razumem (kot tudi marsičesa drugega ne), zakaj se podjetniki tako bojijo zapreti svoja neperspektivna podjetja? Podjetništvo je vendar tako peklensko naporen in uničujoč posel! Saj gredo vendar lahko za navadne delavce. Odšihtali bodo lepo svojih osem brezskrbnih ur, potem pa domov na kavč pir pit in tekme gledat. Če jim kaj ne bo prav, bo pa sindikat zaropotal. Kaj bi jim torej manjkalo v delavskem stanu? Kaj je blagodejnejšega za zdravje in počutje? Ampak nekateri ljudje so očitno neverjetni mazohisti. Odpirajo si firme samo zato, da bi lahko trpeli v življenju…

  • Odgovori Matej Zalar 3. 7. 2014 at 12:23

    Tudi vsak delavec z minimalcem ima možnost odpreti svoje podjetje, pa bo lahko potem on lupil reveže 😉 Zajeban je lajf, ja.

  • Odgovori NatasaP 3. 7. 2014 at 13:42

    Hja, v medvoškem obratu Heliosa niso odpuščali samo nesposobnih delavcev v režiji, ampak kar konkretno število zaposlenih v proizvodnji pa tudi v upravi. Poleg tega so vse to izvedli pred prevzemom, ker so bila taka navodila in kljub temu, da so imeli prej veliko naročil, jih potem kar naenkrat ni bilo več. Torej je bil Helios dober tudi za prevzem naročnikov s strani Ringa, kam pa to pelje pa dobro vemo, ampak pustimo se presenetiti.

  • Odgovori Kalimero 3. 7. 2014 at 16:01

    In vsak kritik vlade ima možnost kandidirati na volitvah, zmagati, sestaviti kompetentno vlado in se izkazati kot sposoben premier.

  • Odgovori Kritik 3. 7. 2014 at 16:11

    @Kalimero, a ti sam sebi verjameš, kar pišeš?

  • Odgovori kekec 4. 7. 2014 at 8:10

    Ti predpostavljaš da je cilj vsake banke ko nekomu posodi denar da ta denar tudi vrne. Banki je core biznis posojanje denarja po čimbolj visoki ceni. Če sem dal Marcatorju 100 miljonov kredita po dobri obrestni meri mi je cilj samo to da plačuje obresti in kredit čimvečkrat podaljša. Če mi ga vrne moram iskat drugega komitenta, kateremu bom dal teh 100 mio in bo prav tako sposoben plačevat obresti. Če vsi vrnejo kredite, potem bank ne rabimo več.

    Če je pa vem da je komitent zaružil (Mercator) in vem da kredita ne more ne vrnit kredtia, ne plačevat obresti po obstoječih pogojih se grem prestrukturiranje. In zdaj se postavi v kožo banke. Noče poslat vsega skupaj v stečaj ker bo ostala brez vsega (tukaj zanemarimo zavarovanja, ker banki nekako ni cilj da dobi na grdbo kup nevnovčljivih poslovnih nepremičnin) in v tem primeru še kako želi imeti vpliv na to kako se bo komitent reševal.

    Še enkrat, če sem ti posodil 100 mio me bo še kako zanimalo kaj bo jutri s tabo. In s tem tvoja kadrovska politika, poslovni načrti,….

  • Odgovori kekec 4. 7. 2014 at 8:11

    Oprosti za kup napak, prehitro sem tipkal.

  • Komentiraj