Vsako leto na Grintovec!

Štirinajst dni nazaj nikakor nisem našel družbe za v hribe, kar po svoje ni nenavadno. Rinil sem na Grintovec, ki je iz smeri Kamniške Bistrice po mojem ena fizično najzahtevnejših planinskih tur v naših gorah.

Ker je z gorniškega vidika, še posebej v začetnem delu, razmeroma dolgočasna, se je rad lotim v hitrejšem tempu. Poleg tega sem goreč zagovornik planinarjenja iz doline. Rinjenje z avtomobilom V Konec ali do Jermance imam za dejanje slabičev. Promet je za motorna vozila pač prepovedan. Pika. Če ne zmoreš v enem dnevu, izberi nižji kucelj ali prespi v Cojzovi koči. Ne, treba je rinit do koder gre in svinjat okolje tam, kjer bi moralo biti sterilno, svojo ekološko usmerjenost pa izkazovat s smešno motečim fijakanjem po avtocesti, češ, moj ogljični odtis je majhen. Potem pa v prvi in v drugi naravnost med gamse.

Skratka, s Pippo sva se na njen prvi dvatisočak tokrat vrnila sama. Iz Ljubljane sem štartal ob petih in ob tričetrt na šest sem se že zagnal od bajte v Kamniški Bistrici. Parkirišče je zjutraj fletno prazno in zdi se, da je Bosov Tine takrat kar malo boljše volje. Nisem se prav dosti ustavljal, ljudi je bilo pa kar precej. Tudi nekaj tekačev je grizlo.

Slabo uro in pol sem imel do Kokrskega sedla, kjer je bilo ob tej uri precej komorno vzdušje. In svinjsko mraz. Do vrha sem grizel še slabo uro in pol, tako da sem bil na vrhu že malo čez pol deveto zjutraj. Tako zgodaj res še nisem bil, je šlo pa že tudi dosti hitreje kot v dveh urah in tričetrt. Šele gor sem ugotovil, da ne samo močno piha, ampak je tudi preklemansko mraz. Po moji oceni ob precej hladnem vzhodniku ni bilo dosti več kot tri stopinje, rokavice sem pa tokrat pustil doma. Tolikokrat sem že bil na Grintovcu, da se mi ne zdi več nič posebnega in potem je tako.

Razgled na Kalški greben, zadaj je Krvavec in spodaj kotlina.

Jezersko…

In za nama dvema Kočna.

Na vrhu sem vztrajal kakšnih deset minut, toliko da sem pojedel sendvič. Na svoj račun je prišla tudi Pippa. Ponesreči sem raztresel neke visokokalorične pasje paličke, s katerimi jo futram na daljših izletih, kar je ciganka seveda izkoristila in naenkrat požrla vsaj petkratno dozo RDA. No, saj je bila verjetno petkrat bolj aktivna od drugih psov.

Dol je šlo kot šus in pred deseto sem se že gnetel pred Cojzovo kočo. Tokrat nisem popival in jedel, ampak samo odhitel dol in tako sem bil v dolini manj kot šest ur po štartu. Sem si mislil, jebenti, stari, za danes si že vse naredil, pa je še cel dan pred teboj! No, pred južno je bil Tine videti že malo bolj siten.

Neverjetno koliko ljudi se ob vikendih primaje v Kamniško Bistrico, pa se kar nekako porazgubijo. Tudi to nedeljo bo gneča, saj KGK Papež pripravlja že 15. izvedbo Gorskega teka na Grintovec, ki tudi letos šteje za WMRA Grand Prix. Prireditveni prostor so letos prestavili k Jurju. Ne vem sicer kaj je v ozadju, ampak po mojih izkušnjah s tamkajšnjimi oskrbniki si mislim svoje. Verjetno bom – v rekreativnem tempu – vsaj do Kokrskega sedla skočil tudi jaz. Ker imam Grintovca počasi že dovolj, bom raje skočil na Kalško goro, tam še nisem bil.

Prejšnja objava Naslednja objava

11 komentarjev

  • Odgovori prvafaca 25. 7. 2013 at 18:10

    morilec dreves…

  • Odgovori primus 25. 7. 2013 at 20:47

    Get a life, namesto, da čakaš kot pes na kost na vsako nergačevo objavo, pojdi raje malo na dopust in stopi na ježa. Potuhnjen psiho.

  • Odgovori Marko 25. 7. 2013 at 22:45

    @primus: moj mlajši brat ima Downov sindrom in je zelo grdo, kadar se normalni ljudje delajo norca iz njega, in to samo zato, ker je prizadet…

    ni lepo, veš…

  • Odgovori NatašaB. 26. 7. 2013 at 6:39

    bravo! Ma si bil hitr do Cojzove koče, murm mal J.pohecat 😉

  • Odgovori chef 26. 7. 2013 at 9:34

    Ja, povej mu še, da sem imel s sabo dodatna dva litra za vodo. Brez tega bi šlo hitreje, hehe.

  • Odgovori Dany 26. 7. 2013 at 18:22

    LP
    Če greš iz Jermance ali iz Konca nisi glih slabič; slabič je tist, ki doma čipsa pred TV in si ne upa iz Jermance na Grintovce. V nedelo grem na Brano iz jermance,…z psom.

  • Odgovori chef 26. 7. 2013 at 18:26

    “s” psom. A pride do vrha?

  • Odgovori pajzbar 27. 7. 2013 at 8:16

    @chef: Heh, dobr zapis. Kje štartaš v hrib je bolj kot ne vseeno. Sam sem svojo peljal na Kamniško sedlo, pa sva iskala tele Jermance, po vožnji z avtom po tisti hosti mi je dokurčlo. Parkiral sem tako pri Domu v Kamniški. Konc koncu sem šel hodit 😀

    Me pa zanima če si že kdaj naredil turo – Ravenska kočna, Kranjka koča na Vadinah, Koroška in Mala Rinka, čez Skuto proti Cojzovi koči (a bi tu prespal al ne), potem pa na Kokrsko in Jezersko Kočno ter nazaj v dolino (Ravenska kočna)

  • Odgovori chef 27. 7. 2013 at 14:52

    Ne, na Rinkah sploh še nisem bil.

  • Odgovori Seamus 28. 7. 2013 at 17:47

    @pajzbar – ravno to – hodit greš

    @chef – Rinke so luštne pozimi.

  • Odgovori Nergač » Skuta (2532 m) 18. 9. 2013 at 18:01

    […] na levo postane bolj zanimiva. Zadaj sva pustila gospoda Grintovca, ki je na Mlinarskem sedlu presenetljivo […]

  • Komentiraj