Z davki do idealne linije

O trošarinah na sladke pijače sem pisal že pred kratkim. Glede na situacijo v Sloveniji, kjer se v zvezi z davki ne ve, kdo jih plača in kdo zapije (primer cestnine in sredstev za urejanje vodotokov), in kjer država krvavo potrebuje denar za ohranjanje standarda, ki si ga ne moremo privoščiti, je abotno in naivno pričakovati, da bo zdravje otrok izboljšala nekakšna trošarina. Iz trte so verjetno izvite tudi napovedi proizvajalcev, češ da bodo zaradi nekaj centov dražjega litra nezdravega soka kar vsi po vrsti propadli. Nič manj ne bi zaslužili, kajti davek bi obremenil potrošnika, ta pa ne bi kupil nič manj, ker je od sladkorja pač odvisen. Posledica? Debeli otroci in tanke denarnice. K sreči so to oslarijo vsaj začasno umaknili iz programa za polnjenja proračuna.

Ob zadnji Tarči smo lahko na temo Dražje sladke pijače: več koristi ali škode opazovali višek fohidiotizma. Zdrava pamet je prisotnim zdravnikom, ki so brez dvoma strokovnjaki na svojem področju, v navalu zaskrbljenosti nad debelostjo otrok očitno dokončno odpovedala. Od prisotnih strokovnjakov nisem uspel slišati čisto nič koristnega, razen dejstev, ki jih že zdavnaj poznamo in ki nam jih je pred nekaj meseci v Tarči na izjemen način predstavil Igor E. Bergant. Ko bi le bilo več takšnih oddaj – le to lahko prispeva k manjši potrošnji sladkorja, ne pa pretiravanje strokovnjakinje, ki izjavi, da otroci sploh ne bi smeli, malodane nikoli, spiti multisole, češ da je že v eni pollitrski plastenki preveč sladkorja. To je seveda res, a takšne izjave me spominjajo na teste, s katerimi medicina dokazuje alkoholizem, in po katerih je pijanec malodane vsak izmed nas.

Recept za vitko, močno in zdravo telo je seveda preprost: zdrava hrana in uravnoteženo razmerje med porabljenimi ter zaužitimi kalorijami, kar konec koncev pomeni, da se je treba gibati. Tega pa še danes mnogi ne razumejo in pošastno je, da se zdaj govori izključno o težavi sladkanih pijač, ne pa tudi o tem, da so otroci motorični invalidi, ki se v šolo vozijo z SUV-ji, od pločnika do šolske omarice pa jim torbico odnese skrbna mamica.

Osebno težav s sladkanimi pijačami nimam, izogibam se tudi konzerv, nekaj več preglavic pa mi povzročajo mastni izdelki, tako da imam kakšen kilogram preveč. Zanimivo pa je, da Pippa požre skoraj 75 % hrane več od priporočene količine, a je res, da ima ekstremno hitro prebavo in da je količina gibanja verjetno kakšnih 75 % večja kot pri ostali ljubljanski pasji populaciji.

Na dobra dva meseca naročim 25-kilogramski žakelj Belcanda Adult Active za aktivne pse …

… med brikete pa vsakič zamešam še riž, polento ali makarone. Iz treh razlogov: za pasje veselje, ker s tem prihranim denar in ker preprečim pretirano prdenje, ki je bilo nekoč preprosto nevzdržno, obenem pa je bila zaradi premajhnega vnosa ogljikovih hidratov enostavno preveč vitka. Nikoli je sicer nisem navadil na sladke pijače, sem ter tja dobi kakšen mililiter piva. Ničesar ji ne dajemo od mize in rezultat je takšen, kot pač je.

Pri tem naj opozorim, da glede na moja opažanja pri nas niso predebeli samo otroci, ampak tudi psi. Opažam kulturo prenažiranja in davki take kulture ne bodo popravili, tako kot zaradi visokih trošarin na cigarete ni nič manj kadilcev. Nekateri sicer pokadijo nekoliko, saj zvijanje smotk vzame nekaj dragocenega časa – umirajo pa še vedno. Mimogrede, ali kdo ve, čemu je namenjen prihodek države od trošarin na tobak? Zdravstveni blagajni?

Prejšnja objava Naslednja objava

3 komentarji

  • Odgovori Simon 14. 12. 2014 at 9:48

    Zaradi davka na sladke pijače sicer res ne bi bilo manj pivcev le-teh. Bi pa moral biti ta denar namensko potrošen za preventivo in zdravljenje t.j. pivci teh pijač naj si zdravljenje plačujejo sami. Pa ne samo to, plačujejo naj izostanke iz službe zaradi bolezni ki jih povzročajo te pijače oz. škodo ki jo ima gospodarstvo zaradi tega, boleznine,… Vse to bi moral ta davek zajemati. Potem pa naj pijejo kolikor hočejo.

    Je pa res da so zagnali vik in krik zdaj samo zaradi tega sladkorja. Kot da bi bilo to edino sporno kar je v njih. Kaj pa vsa umetna svinjarija od raznih konztervansov, kislin(ortofosforna v Coca Coli), arom,… O tem pa nihle nič. Vse take pijače bi bilo treba obdavčiti ne glede na vsebnost sladkorja.

    Absurd bi recimo bil, če ne bi bila obdavčena Coca Cola Zero.Ta res nima nič sladkorja. Ga pa nadomeščajo umetna sladila med drugim aspartam, ki je pa je strup na kvadrat!

    In ne se slepiti, da je bil davek ukinjen zaradi tega ker je 'prevladal zdrav razum' ali ker je vlada poslušala 'glas ljudstva',… Prevladal je preprosto interes lobija proizvajalcev teh pijač!

  • Odgovori filmoljub 14. 12. 2014 at 12:12

    Se pridružujem zadnjemu stavku. Mimogrede: tako podmazanega politika kot je gnusni predsednik SD, v Slovenistanu že dolgo nismo imeli.

  • Odgovori Matej Zalar 14. 12. 2014 at 18:06

    @Simon: Bržkone je čisto res, da zdrava pamet tukaj ne more zmagati. Če jo uporabim jaz, pa je seveda nemogoče pričakovati, da bi bil “ta denar namensko potrošen za preventivo in zdravljenje”. To je tukaj enostavno nemogoče, tako kot je očitno nemogoče razumeti, da poklicnih gasilcev s plačo manj kot jurja in oklestenimi dodatki ne moreš metat v isti koš z direktorji agencij za svašta, ki imajo za polovičen (realno pa četrtinski) delovni čas plačo nekaj jurjev neto, ob tem pa dobijo še dodatek za kaj tako trivialnega kot je delo z računalnikom.

    @filmoljub: Veseli me, da se z menoj še nekdo strinja, da je Dejan Židan pošastno nagnusen človek in bržkone je res, da je tudi zelo preprosto podmazljiv. Zelo rad bi dobil tudi odgovor na vprašanje, zakaj se z davkarijo ukvarja minister, pristojen za kmetijstvo. To je vendar popoln nesmisel, a se zdi, da sem edini, ki ga to čudi. Če bi jaz pokrival notranjo politko, bi ga najprej vprašal to.

  • Komentiraj