Za hribe si je treba čas vzet’

Dokaz vsesplošnega popuščanja je tudi podatek, da sem šel letos na pohodniški izlet točno trikrat. Prvič avgusta, ko smo skočili na Polhograjsko Grmado …

Polhograjska Grmada

… drugič na petdnevno in precej epsko Fjällrävenovo klasiko na Laponskem …

Fjällräven Classic

…in tretjič prav danes. Na Osolnik.

Osolnik

Tako je, ko človeka zagrabi biciklizem. Precej manj umirjena, na trenutke nervozna, da ne rečem nevarna, in pogosto skrajno naporna oblika rekreacije je, jebiga, tudi precej bolj dinamična in zabavna, poleg tega pa se začne veselica že pred hišnim pragom in se ni treba nikamor voziti z avtom. Res pa je bilo preveč koncev tedna, ko nisem delal sploh nič ali pa smo se kot razvajeni mestni škrici prekladali po Ljubljani. To bo treba naslednje leto spremeniti. Lisica je bila namreč zelo zadovoljna. Psica pa tudi.

Lisica in Pippa

Prejšnja objava Naslednja objava

2 komentarja

  • Odgovori Jani 30. 12. 2018 at 18:40

    Halo.. tapravi (bambiji) se pripeljemo do spodnje postaje Krvavc in pičimo na Zvoh…
    Aah, itak sam rekreacija.. 🙂
    Srečnega in Zdravega!

  • Odgovori Matej Zalar 30. 12. 2018 at 21:09

    No, vsaj ko greste peš, ne padete 🙂
    Srečno in zdravo tudi vam!

  • Komentiraj