Žaga na vzhodni strani Ljubljane

Ne vem kaj me je popadlo, da sem v začetku oktobra, ko resno trenirajo samo še favoriti za Dirko po Lombardiji in nekaj tistih, ki še nimajo profesionalne pogodbe, sredi dneva vse skupaj poslal k vragu in naredil tisto, česar nisem celo sezono. Na polno sem se zagnal v klance, in to v najbolj zafukane klance v bližnji okolici Ljubljane. East side. Žaga po profilu.

Da je mogoče čez Orle priti po asfaltu v Sadinjo vas, sem vedel, a sem šel čez prvič prejšnji teden, ko je bila scenografija bolj simpatična že zaradi vremena, včeraj, ko sem pumpo na klancih gnal proti 180 udarcem, pa nisem imel energije za fotografiranje.

Užitek, ko se spod koles dviga jesensko listje …

Dvomim, da bikci med zaganjanjem v karkoli se že zaganjajo opazujejo svet okoli sebe in tudi jaz sem tokrat, bolj kot naokoli, buljil v aparature pred seboj: sramežljivi Sigmi Rox 11.0 GPS se je pridružil kar bizarno ogromen Garmin Edge 1030. Saj je koristen, navigacija s kartografijo je dejansko uporabna in med drugim lahko z nekaj dotiki odgovoriš na esemes, a s tako velikim zaslonom kolo že preveč spominja na Teslo in podobne toplovodarske domislice.

Po spustu z Orel sledi vzpon na Pečarja in potem najdaljši klanec dneva, na Janče. Potem iz Volavelj nazaj v dolino in po sosednji cesti na Prežganje, kjer se je smrkelj že čedno oprijemal brade. Vzpon s Trebeljevega na Mali Vrh je kratek, a pasji, spust proti Polici skozi Kožljevec pa za tako nazobčano pentljo že kar preveč simpatičen, tako kot vzpon na Pance, ki sem ga komaj registriral kot klanec in si sploh nisem odpel vetrovke.

Razen pri semaforjih, ob rdečem valu sem se skozi mesto zatikal tudi za vozniki, ki ne zmorejo voziti hitreje od kolesarja, sem se ustavil le dvakrat: enkrat za instagramiranje in drugič pod Pancami, da sem natočil vodo. Tam sem že mislil, da bom moral porivati, a je gospodična Mercedesa čudežno spravila iz jarka. Bolj me je skrbelo za očitno pijanega sopotnika, ki mi je med nacejanjem z vodo pri izviru med drugim povedal, da je iti dol laže, kot iti gor.

Razmišljal sem, da bi se z Javorja spet spustil v Besnico, a me je malo priganjal čas pa še cesta čez Žagarski vrh je tako lepa, da bi jo bilo škoda izpustiti, tako da sem se na Pečarja vrnil po grebenu. V Sostrem sem zavil proti Podlipoglavu, tam pa desno na Repče in v do 22-odstotni zid, ki lahko uniči še takšnega junaka. Skoraj kot v Valoniji. Že od vzpona na Javor sem v vsakem trenutku pričakoval, da mi bo spodneslo noge, a je kar letelo in letelo – kolikor v take klance sploh lahko. Pulz je ostajal visok, športna morala pa tudi. Na vrhu sem se malo zmedel in ker nisem ubogal niti Garmina, sem ponesreči zavil v Šmarje-Sap ter pot do Grosupljega podaljšal za nekaj minut.

Pričakoval sem, da me bo uničil vsaj vzpon na Turjak, a sem se, presenetljivo, precej estetsko prevalil tudi čez strmejše dele ne ravno nedolžnega klanca. Škoda, da me je lovila tema in sem nespametno v Škofljico zavil kar po magistralki, sicer bi se spustil v Želimlje in skočil še čez Sarsko. Tako sem zadnje vate kuril v begu pred temo.

Kaj takega bom moral narediti večkrat. Krajše in slajše. Že dolgo trdim, da ni težko kolesariti – ali teči – daleč. Težko je kolesariti – ali teči – hitro. Po šestdesetih kilometrih sem imel v tacah 1600 metrov klanca. Po 95 kilometrih pa 2200 metrov. Na klancih nad Besnico bi lahko v istem času izvedel še bolj brutalno akcijo, praktično brez ravnine. Poleti, ko je dan daljši, je to lahko tudi tura za po službi.

Trasa: Ljubljana–Orle–Sostro–Pečar–Besnica–Janče–Volavlje–Zgornja Besnica–Prežganje–Veliko Trebeljevo–Mali Vrh–Kožljevec–Pance–Javor–Pečar–Sostro–Podlipoglav–Repče–Šmarje-Sap–Grosuplje–Turjak–Škofljica–Ljubljana
Razdalja: 120 km
Višinska razlika: 2250 m
Čas vožnje: 4 ure 26 minut
Skupni čas: 4 ure 36 minut
Maksimalna hitrost: 70 km/h

Prejšnja objava Naslednja objava

4 komentarji

  • Odgovori BlazH 5. 10. 2017 at 21:07

    Norc, 4 ure in pol za tako traso pa ni hec. Sprašujem se samo še zakaj poleg max hitrosti ne objavljaš še minimalne 🙂

  • Odgovori jebobebo 5. 10. 2017 at 22:06

    Se mi je zdelo, ja, da pred Dolami še nisi dojel, da je klanec… Si šel gor hitreje kot tisti trije pred mano z avtom v dolino…

  • Odgovori Matej Zalar 6. 10. 2017 at 8:25

    @BlazH: Pazil sem, da ni nikjer padla pod 10 km/h … ampak na Repče je. Tam granfondo biciklom dviguje balanco 🙂

    @Jebobebo: Vse je v glavi 🙂 In spočitih nogah.

  • Odgovori Anonimno 6. 10. 2017 at 10:53

    ker bicikl je to? zgleda udobno

  • Komentiraj