Zajtrk na 669 m

Čas me je basal, zato sem moral dopoldne skočit nekam na hitro. Nekam kar ni Rožnik. Na Šmarni gori bo kar prebavljivo, sem si mislil, ampak samo, če bom dovolj zgoden, da bom prehitel tiste, ki rečejo, da grejo na Šmarko. Tiste, ki oblečejo drage trenirke s patentom pri gležnjih in ki nosijo sončne špegle za 200 evrov. Okrog osmih sem si v Šmartnem pod Šmarno goro na nos nataknil sončne špegle za 200 evrov in sva šla, najprej po Partizanski stezi in potem po Poti svobode. Natovemu kemičnemu napadu, ki je lani povzročil žled, se imamo zahvaliti, da se vidi grad Smlednik.

01 Smarna_Gora_DSC_4903

Če ne bi imel psice, sploh ne bi šel nikamor. Zaradi te palice mi je kasneje skoraj odgriznila prst. Rokavice bom vrgel v smeti.

02 Smarna_Gora_DSC_4914

Zajtrkoval sem šele gor, ampak štrudla ne bom pohvalil. Industrija.

03 Smarna_Gora_DSC_4922

Razgled je bil pa kar okej.

04 Smarna_Gora_DSC_4920

Sveta maša bo jutri.

05 Smarna_Gora_DSC_4923

Če sem bil že tam, sem skočil še na Grmado. Razgled na Vikrče in Polhograjce

06 Smarna_Gora_DSC_4930

… in razgled na Šmarno goro. Natova letala bi bila lahko učinkovitejša.

07 Smarna_Gora_DSC_4931

Spustila sva se po Mazijevi stezi.

08 Smarna_Gora_DSC_4933

V Tacen sem se vrnil ravno, ko je sodrga počasi začela rinit gor. Kaj vse človek tam vidi! Nekdo je imel oblečen tisti lajbič z utežmi!

Prejšnja objava Naslednja objava

1 komentar

  • Odgovori Seamus 7. 3. 2015 at 19:50

    Razgled se je kasneje bistveno popravil, no vsaj v sosednjem gorstvu.

  • Komentiraj