Zdrava pamet – zdravo meso

V okolju kroničnega pomanjkanja zdrave pameti ni nenavadno, da se ljudem zdi normalno kupovati 400-gramske pakete mesnih tortelinov za 1,57 evra – če stanejo 1,32 evra, pa toliko bolje. Žalostna realnost je, da si mnogi dražje hrane niti ne morejo privoščiti. A po svoje je še bolj žalostno, da bi si nekateri kakovostno hrano lahko privoščili, a kupujejo isto sranje kot največji revež, višek pa zapravijo za sajnirespaje pogruntavščine, s katerimi je na račun butastih vzhodnoevropejcev obogatel Sandi Češko. Ko povprečen Slovenec kupuje bor mašino, ob prenizki ceni takoj pomisli, da ga prodajalec nateguje. Če je Bosch sinonim za kakovost, ki pač stane 200 evrov, bo ob bor mašini za 29,99 evrov takoj preveril kraj izdelave. Seveda bo, raje kot kitajsko, kupil preverjeno orodje. Bor mašino Bosch imaš pač za vedno. Sploh, če jo uporabljaš samo nekajkrat letno.

S hrano je drugače. V zadnjih letih sicer opažam, da se stanje spreminja in da ljudje danes večinoma že ločijo med dobrim in slabim oljčnim oljem, toda nekaterim se še vedno zdi noro plačati 10 evrov za kilogram dobrega kravjega sira, ker v trgovini prodajajo tudi sir za, kaj vem, 4,99 evra, ki da tudi ni slab. Razumem racionalnost. Tudi jaz pri nakupovanju hrane pazim na ceno in za vsakdan kupim cenejšo pašto. Če bi bil premožnejši, bi kupil boljšo in si raje privoščil kakšno neumnost manj!

Težava je v tem, da se ljudje niti ne vprašajo, kako je mogoče, da nek mesni izdelek stane 1,57 evra. Meni se zdijo nekatere jestvine skoraj neverjetno poceni, če jih na primer primerjam s kruhom. Kilogramskega hlebca danes skoraj več ne dobiš za manj kot dva evra. Po drugi strani za isto ceno dobiš pol kile mesnih tortelinov, ki so nastali tako: v Romuniji vzgojeno govedino zakoljejo na Madžarskem, meso predelajo na Nizozemskem v testenine iz ameriške pšenice ga zavijejo v severni Italiji, zapakirajo v južni Italiji in dostavijo distributerju, ki robo med drugim pošlje tudi v slovenske trgovine. Da v tej verigi, mogoče to sploh še ni vse, sploh kdo zasluži, je skoraj neverjetno. In kje je tu še marketing!

Ampak povprečnim jedcem se zdi normalno, da se vsak dan bašejo z mesom (vprašljivega porekla), drugi pa pretiravajo v drugo smer in nas posiljujejo s šokantnimi podatki in ogabnimi posnetki iz klavnic in predelovalnic mesa, kar naj bi bil dokaz, da moramo postati vegetarijanci.

Ni problem v tem, da eno pleskavico naredijo iz mesa osemdesetih različnih krav – da so le zaklane ob istem času in po možnosti na istem kraju, skratka, kontrolirano. Težava je v načinu vzreje živali, ki so zreducirane na kose mesa in jih nikoli nihče nima rad. Zato nikomur ne pride na misel, da bi jih spustil na pašo ali jih hranil s čim drugim kot s hrano, ki je namenjena čim hitrejši rasti. Seveda je tudi tele malega kmeta na svetu samo zato, da ga bomo nekoč pojedli, a ima vsaj nekaj od življenja.

Če evropske populacije ne moremo prehraniti drugače kot z ogromnimi farmami, kjer se vsak dan zamenja toliko živali, da se povprečnemu Zemljanu obrne želodec, je s to družbo nekaj zelo narobe. Kmete smo pustili propasti, hkrati pa v vsakem trenutku zahtevamo ogromne količine poceni mesa. Še več! Ljudje s kmetij študirajo in ostajajo brez služb, obdelovalna zemlja v Sloveniji propada ali pa jo po smešnih cenah, seveda ne za namen kmetovanja, kupuje neka ljubljanska dinastija. Še pred dvajsetimi leti je skoraj vsak poznal kmeta, ki mu je lahko prodal pol prašiča in nekaj piščancev. To so potem doma razsekali in zamrznili. Danes tega ni več. Nihče me ne bo prepričal, da je moderna proizvodnja mesa z verigo, ki se vleče čez celo Evropo, cenejša od lokalne samooskrbe – razen, če se dogajajo svinjarije, o kakršnih beremo v zadnjem času. Menda so nekje prodajali mesne torteline, v katerih sploh ni bilo mesa – in ljudje tega niso opazili. To ni nemogoče, saj meso včasih sploh nima več okusa po mesu.

A žal je, bolj, kot spodbujanje zdrave živinoreje in lokalne samooskrbe, moderno pizdenje nad ljudmi, ki jedo meso.

Prejšnja objava Naslednja objava

29 komentarjev

  • Odgovori qq 19. 3. 2013 at 18:21

    Obvezno si poglejte tale dokumentarec o živilski industriji v ZDA:
    bit.ly/ZpjsTv

  • Odgovori Anonimno 19. 3. 2013 at 18:34

    bbbbbbbbb

  • Odgovori miran 19. 3. 2013 at 19:15

    Dokler ne jemo ljudi, je še vse v redu. 😛

    Ampak res, to, kar je dandanes živilska industrija, ni normalno. Spada pa vse to v isti lonec skupaj s podivjanim kapitalizmom, suženjsko demokracijo, požrešnimi tajkuni, korumpirano politiko, ugrabljenimi mediji itd. Moderna industrija in kmetijstvo je pač samo ena od strani te naše degenerirane družbe. Da bi se karkoli od tega spremenilo, se mora spremeniti vse. In to v temeljih.

  • Odgovori seamus 19. 3. 2013 at 20:40

    Sam počasi že zaključujem moj krog dobaviteljev 😀 Mene ne bodo jebali z raznimi nategi v obliki salam in tortelinov. Ogabni videi so po moje koristni – ne zato, da bi postal vegan, temveč zato, da bi se zavedali kaj jemo, ne želim nobenega prepričati, to jemljem zgolj kot informacijo. Ker sranje je vsa industrijska hrana, ne glede na to, če je notri meso ali zelenjava. Naj kdo pogleda etiketo kaj vse vsebuje en navaden bel kruh! Ali recimo zelenjavni namaz.

    Kmete iščem in upam, da ne propadejo vsi in da jih ne zadavijo EU direktive! In sedaj imam dva + eno rezervo za govedino. Enega če bo sreča za pujsa in enega (ne moreš verjet kaj je tip za svoj job!) za jagenčke. Moko tudi dobim direktno od kmeta, ki jo zmelje iz njegove pšenice. Mleko je iz mlekomata. Iščem redno cestno komunikacijo do Kobarida, da bi mi dostavljal hlebce sira iz Planike. Suhomesnati izdelki so domači, če ne pa izključno Kras ali Lokev. Zelenjave je kar nekaj domače, ostalo izbiramo čim bolj domačo. Sadje in izdelki iz sadja so povečini domači (razen agrumi in sedaj jabolka). Počakajo pa v domači skrinji in kozarcih. Olja so vsa domača, razen navadno sončnično.

    Iz trgovine prinesemo samo še minimalno stvari.

    Je pa v tem en velik problem – čas. Čas za iskanje ponudnikov in čas za pripravo hrane. Sploh priprava vzame ogromno časa. Pa še skrinjo in nekaj shrambe potrebuješ, da si vse to potem tudi shraniš.

    V glevnem pri nas zadeva zgleda tako, kot se tega jaz spomnim izpred več kot 20-25 let. Vendar je sedaj vzrok drugi. Včasih ni bilo denarja in si s tem prihranil denar, sedaj pa predvsem izboljšaš kvaliteto prehranjevanja. Čeprav se ne slepim, da bo tudi pri nas prej ali slej prišel v ospredje denar.

  • Odgovori zmago1 19. 3. 2013 at 21:18

    Kila mesnih tortelinov s Eurospinu 2,6 €. Odkar je ta afera jih ne kupujem več ampak tiste zelenjavne po kili za 2,7 €.

  • Odgovori Janč 19. 3. 2013 at 22:37

    Ne bi komentiral, ker se skoraj z vsem strinjam.

    Ampak tortelini, to mi pa ni jasno.

    Saj v tortelinih je pa ja minimalna količina mesa. Glede na to se mi cena sploh ne zdi prenizka.
    Če nas s ceno kruha ekstremno nategujejo (me prav zanima za koliko % se je povečala v zadnjih 15 letih), to še ne pomeni, da so tortelini (in podobno) prepoceni.

    Je pa zanimivo, da ob teh cenah kruha praktično ni (slovenskih) pekarn, kjer bi za to ceno ponujali sveže pečen kvaliteten kruh. Albanskih je sicer malo morje, okus pa je skoraj pri vseh isti, v glavnem low quality. Če hočeš jesti res dober kruh, ni druge, kot čez mejo.

    Mimogrede, če kdo ve za kakšno res dobro domačo pekarno, v LJ ali MB in okolici, se priporočam.

  • Odgovori Zmago 20. 3. 2013 at 7:44

    Ej Mujo o čem ti to, da ni dobre pekrane?
    Vsaka pekarna ima tudi polnozrnat in koruzni pa še in še kruhov,…Če bi rad res dober kruh predlagam v LIDLu ajdov kruh z orehi,…pa preden ne probate mi ne tečnarit da je low quality in ne vem kaj še,….

  • Odgovori chef 20. 3. 2013 at 9:23

    @seamus: Lepo in prav, ampak, kot ugotavljaš, za to porabiš ogromno časa. Glede na tvojo razvejano mrežo se potem že zastavi vprašanje, zakaj ne bi raje odprl maloprodaje. Odgovor je seveda na dlani – ker ne moreš konkurirat trgovinam, ki so trikrat cenejše kljub temu, da je strošek celotne proizvodno-prodajne verige pravzaprav višji in jih rešuje le dejstvo, da oni robo lifrajo s 40-tonskimi špleperji, ti bi pa imel težave prodat za karavanov prtljažnik robe, pa še vsak, ki bi prišel, bi te gledal postrani, češ, ziher me hoče nekako nategnit.

    Bi pa rekel, da je pri nas še najbolj kakovostno živilo ravno kruh, tako da jaz ne vem od kod ideja, da je v tujini boljši. Kvečjemu nasprotno! Albanske pekarne seveda izključujem.

  • Odgovori Rado 20. 3. 2013 at 9:43

    Kruh se splača peči sam.

    Zoprno je le na začetku, da osvojiš postopek,
    od tod dalje so sami plusi
    – izbira kvalitetnih mok s kontroliranim poreklom
    – kreativnost (raznovrstnost) pri peki
    – pozitivnejši odnos do živila, ki ga sproduciraš sam
    – tudi nižja cena (predvsem pri boljših vrstah kruha)

    Odličen Chefov pomislek: “Problem je v tem, da se ljudje niti ne vprašajo, kako je mogoče, da nek mesni prehrambeni izdelek stane 1,57 evra.”

    Še za tiste, ki želite poglabljati znanje o prehrani:
    “dne 6.4. je na Fakulteti za šport LICENČNI SEMINAR Z NASLOVOM “NOVOSTI NA PODROČJU PREHRANE IN DOPOLNIL K PREHRANI”.”

    Informacije lahko poiščete pri Fitnes zvezi Slovenije.

  • Odgovori Seamus 20. 3. 2013 at 10:03

    @chef – sj vem, da to ne gre. In tudi glede nategovanja mi je jasno. Sploh k so me nategnili z “domačimi” salamami iz konjskega mesa v “ta domači” prodajalni v Supernovi na Rudniku.

    Zato pa prilimam sem ter tja kakšn film, da bi ljudje mogoče le začeli razmišljati drugače in bi mogoče namenili kakšno misel tudi nesramno nizki ceni mesa. In je fino, da takšne zadeve tudi tebe zmotijo, k imaš veliko bralcev in se lahko infiltriram preko komentarjev 😀 . In še nekaj je tudi res – vedno več je iskanja boljšega prehranjevanja, recimo moj soimenjak iz Mengša z domačo in eko robo ima kar polno trgovino. Na žalost pa večina še vedno stremi samo za čimceneje.

  • Odgovori geiger 20. 3. 2013 at 21:44

    Ahoj, ni točno iz te teme, zelo daleč pa tudi ni: kakšno hrano pa Pippi kupuješ? Jo kuhaš, so to briketi, kakšne konzerve, priboljški? Saj vem, da si mogoče že pisal o tem, ampak, sori, ne vem, pa vprašam, no offence…

  • Odgovori chef 21. 3. 2013 at 1:53

    @Seamus: No, zdaj pa še nehaj verjeti v “eko” robo in potem lahko narediš samo še harakiri. Mene, na primer, so (slovenski) kmetovalci prepričevali, da je nemogoče dobiti oljčno olje za manj kot 16 evrov po litru (z vključenimi dajatvami). Res je, naši fantje imajo smešno majhne oljčnike, ampak ceno zagovarjajo predvsem z neko menda blazno domačo kakovostjo, blazno kompliciranimi postopki pridelave, potem pa še trdijo, da je istrska belica najboljša oljka na svetu (saj ne rečem, da je neokusna, prej nasprotno). Res je tudi, da je njihovo olje vrhunsko, ampak … potem pa pri Dobrotah kupim petlitrsko kanto italijanskega ekološkega olja, midlim, da za 9 evrov po litru – in, kot vidim, imajo po novem olje iz Kalabrije za enako ceno.

    To me malo spominja na vipavske pridelovalce breskev, ki blazno jamrajo, da nihče ne odkupuje njihovih breskev, mpak potem pa ugotovimo, da so bistveno dražje od italijanskih. Prekleto, saj pri nas nimamo dogovorne ekonomije! Skratka, oni bi kao blazno kakovostne breskve prodajali fabrki, ne pride jim pa na misel, da bi raje pridelovali svoj sok, ki bi ga ti potem verjetno z veseljem kupil – čeprav vza višjo ceno kot Fructalovega. Že iz principa, da podpreš slovenskega kmeta!

    Če bi se midva odločila, da mu bova ta sok prodajala na ljubljanski tržrnici, bi se pa verjetno takoj znašla pred problemom: tip ne bi hotel dat nobenega rabata, češ, ne bosta vidva mene okoli prinašala, jaz ta sok pri meni doma lahko prodam za isto ceno in mi ostane več – ne kapne pa mu, da mimo njegove kmetije pride deset ljudi tedensko, na Tržnico pa 1000 dnevno.

    Hočem povedat, da imajo tudi naši kmetje problem, ker so neinovativni, zadrti, nepodjetni – z redkimi izjemami, seveda, ki mleko prodajajo v mlekomatih.

    @geiger: Ni problema, čeprav me teli pogovori o pasji hrani že živcirajo. Sem pa mnenja, da naši psi žrejo dosti bolj zdravo hrano kot mi. Če ne bi bila tako svinjsko brezokusna, bi jo, rahlo osoljeno, verjetno začel natepavat tudi jaz.

    Pippa žre hrano Belcando za aktivne pse (malo večji odstotek OH), približno 25 kilogramov na mesec, kar je bizarno veliko – sploh zato, ker ji nujno zraven zmešam še (posebej skuhano) polento/riž/makarone/tunino – ker bi v nasprotnem primeru shujšala. Pa še zavrem težave s poprdevanjem, ker če se baše samo z briketi, je življenje z njo nevzdržno. Je pa kljub tem neverjetnim količinam hrane neverjetno fit.

  • Odgovori Rado 21. 3. 2013 at 7:01

    “da nihče ne odkupuje njihovih breskev, mpak potem pa ugotovimo, da so bistveno dražje od italijanskih. Prekleto, saj pri nas nimamo dogovorne ekonomije!”

    Hm čudno. Pri mesu te skrbi, kako je lahko uvoženo tako poceni. Le čemu te ne skrbi za italijanske poceni breskve? Le s čim jih “štupajo”, da so tako poceni?

    Še nekaj, prehranski strokovnjaki nam zagotavljajo, da je za človeka najprimernejša hrana tista, ki se pridela v okolju v katerem živiš.

  • Odgovori chef 21. 3. 2013 at 9:17

    @Rado: Ne trdim, da so vipavske breske enake kakovosti kot italijanske. Pravim, da so predobre za masovno industrijsko predelavo. Dokler se je šel Fructal dogovorno ekonomijo, seveda ni bilo problema, saj je kmet prodal vse, kar je pridelal.

    Zdaj, ko je Fructalu – in to je precej normalno – postalo malo mar za blagor sadjarjev, pa vsi v jok, ker se je končalo 50-letno obdobje, ko so samo gnojili, rezali in trgali. To so pred dvajsetimi leti delali tudi slovenski vinogradniki, potem pa so nekateri raje začeli kletarit in jim gre zdaj razmeroma dobro, čeprav pridelajo za svetovne razmere smešno majhno količino vina. Je pa res, da so bili pogumni, vedoželjni, da znajo še kakšen jezik in da se njihovo delo ne konča v vinogradu in v kleti.

    Pri nas ves čas govorimo o tem, da moramo delat na kakovosti, ker bomo samo tako preživeli, ampak to pomeni, da moramo biti inovativni – ne pa, da nekdo po petdesetih letih ugotovi, da s svojimi breskvami ne more konkurirat Italijanom in za to navsezadnje krivi kar državo.

    Nekaj drugega je pa vprašanje katastrofalnega slovenskega poslovnega okolja, v katerem uspejo le redki – večina pa med tem v državnih službah pizdi, ker imajo premajhne plače. Po možnosti isti ljudje, ki pošpoldne obdelujejo sadovnjak.

  • Odgovori primoz 21. 3. 2013 at 9:38

    @seamus Včasih smo kupovali neposredno pri proizvajalcih, ker je bilo ceneje. To danes niti približno ne drži več. Pa še en pomislek: ali kmetu lahko zaupaš, da ni v krmo za krave pomešal še malo kostne moke, saj bo meso prodal “pod roko” brez veterinarske kontrole?
    Jaz sem na tej točki miren, saj tašča prinese meso živali, ki jih “osebno pozna”, imam pač srečo

  • Odgovori en odvec 21. 3. 2013 at 11:46

    Chef, tukaj pa napačno razmišljaš! Ne mislim se spuščat v kvaliteto in ceno breskev, ampak pameten proizvajalec bo podpiral svoje dobavitelje, če ne jih ne bo več imel! Sploh v takem direktnem odnosu. Že vidim čez tri leta, ko se bo Fructal pritoževal, da nikjer ne dobi slovenskih breskev in posledično nihče več ne pije fructalovih sokov. In takrat se bo spet govorilo, kaj je narobe s kmeti, da so posekali sadovnjake. Kaj je pa glavni – isti – kupec naredil nekaj let prej, bo pa pozabljeno oz. po kapitalstični logiki upravičeno. Na koncu bo Fructal zaprl obrat v Sloveniji in propadel.
    Kmetje tudi niso gojili breskev iz ljubega miru, ampak ker so imeli praktično enega in edinega velikega kupca.
    Če so breskve resnično tako kvalitetne – kaj je delal Fructal da se ni (oz. se ni dovolj) oglaševal kot proizvajalec res kvalitetnih naravnih sokov?
    Drugo pa je, kar je problem v Sloveniji, da je Fructal predrago kupoval breskve predobre kvalitete in glede tega nič ukrenil, ker je najbrž na koncu itak dobil kredit ali pa je pomagala država.
    Kakor pa vem, je bil problem Fructala v menedžerskih igricah in kreditih, ne pa v breskvah.

    Podobno je z delodajalci in delojemalci. Prvi bi kar odpuščali in zaposlovali po potrebi, kolikor je pač dela. Mislim, kakšen delodajalec oz. poslovnež je to, ki ne more zagotoviti dela večini zaposlenim? Kakšen način dela je to od projekta do projekta? Pustimo turizem in podobna sezonska dela na strani.
    In potem se bodo spet pritoževali, da ne dobijo delavcev. Jasno, kdo bi hotel delati za njih za tri mesece? S tem da je na žalost situacija taka, da delavce vedno dobijo za dovolj nizko plačilo, ker delavci rabijo hrano.
    Glede tega si kar lepo preberi Sadove jeze. Majo tudi opraviti z obiranjem breskev.

    Zvenim socialistično/komunistično kakor hočeš. Ampak odnos men se jebe za vse ostale nas je pripeljal v to kjer smo sedaj.

    To da pa v (slovenskem) poslovnem okolju uspejo le redki. Glej, večina ljudi je neumnih in ne vem zakaj to ne bi držalo za poslovneže. Jasno, da le redkim uspe! Saj se npr. tudi le redki prerinejo do profesorskega položaja na univerzi (v tujini)! Če se že tako pritožujemo nad slovensko povprečnostjo – ali ni ravno zagotovljanje tega ravno ohranjanje povprečnosti? Prav je, da večina poslovnežev oz. podjetij propade, saj itak niso kaj prida. Poglej si kdaj v Dnevniku dnevnike slovenskih start-upov. Tudi preveč stikov z raznimi podjetji sem imel. Žalostno, da neka prostovljna organizacija deluje bolj resno in organizirano. Včasih se je to zagotavljalo na ramenih države in bank, zdej se bo pa očitno na delavcih.

    PS: Evo, v življenju nisem naredil še čisto nič. Kar na plano s komentarji, naj bom tiho in naj prvo kaj naredim in bom potem govoril.

  • Odgovori Tomaz 21. 3. 2013 at 12:48

    seamus in chef. Že pred leti sem nameraval odpreti maloprodajo, ker pač na našem trgu težko dobiš res kakovostno pridelano hrano, tako domače kot tuje pridelave. Z dobavitelji in proizvajalci sem imel navezane že vse vezi, ogledal sem si vso pridelavo in proizvodnjo. Čeprav je bilo z vsem tem že kar nekaj stroškov, sem se po analizi trga odločil, da se tega ne grem in da kljub nizkim maržam ne bi mogel preživeti in sem vse opustil. Sedaj koristim le te naveze za svoj “gušt” in tako kot seamus pri veletrgovcih kupujem le še malenkosti. Vse je jasno, če npr. v Italiji v največji “vokojebini” pogledaš k mesarju in vidiš boljšo ponudbo, kot je pri nas pri največjih trgovcih.
    ŽAL

  • Odgovori chef 21. 3. 2013 at 14:17

    @en odvec: Kot si sam ugotovil, stvari res niso tako preproste. Kar zdaj opazujem, je prilagajanje trgu – in Fructal se prilagaja na svoj način, in seveda je povsem možno, da je to strateška napaka.

    Ampak kolikor vem, so sadjarji že pred petimi leti jamrali, da dobijo premalo, a niso nič naredili, da bi se to spremenilo. Točno so vedeli, da imajo čez mejo konkurenco, ampak so vseeno samo čakali in jamrali, čeprav bi morali biti srečni, da je Fructal njihov pridelek sploh kupoval.

    Kar se tiče dela za tri mesece – jaz bi raje delal samo tri mesece kot sploh ne. Po novi delovni zakonodaji si me pa nihče ne bo upal zaposliti niti za tri mesece.

  • Odgovori ela 21. 3. 2013 at 17:03

    Sama se že 20 let ukvarjam s trženjem prehrane. Nekako smo se in se še vedno trudimo, da je kakovost pred ceno. Lahko rečem, da kolikor daš, toliko dobiš, v veliki meri drži. Predvsem v mlečni industriji. Jogurt za 20 centov, halo. Pri oljčnih oljih je nategovanja kolikor hočeš. Itak, da vsak hvali svoje. Naši seveda, kot vsi ostali, pretiravajo s svojo belico in se hvalijo z nekakšnimi svetovnimi prvenstvi, za katere v tujini še nikdar niso slišali. Vseeno, kapo dol, kako jim je olje uspelo stržiti. Pri živilih z ZOP (zaščitena označba porekla) je še kar nekaj kontrole, tako, da priporočam, za oljčno olje sigurno. Vem, da je situacija težka in da si vsak ne more privoščiti velikega stroška za hrano, ampak zakaj potem ljudje tudi v tako opevanih poceni, a kakovostnih, Hoferjih in Lidlih, kupujejo večinoma nekakovostna živila – pice, sladkarije, lazanje, zamrznjeno hrano, sladke pijače…. Hofer ima tudi bio izdelke po ugodnih cenah, a to redko vidiš v vozičkih. Problem je v miselnosti in odnosu ljudi do vsega, dokler se ne bomo zavedali, da je hrana s tržnice oz kmetov, če že ne bio, pa vsaj sveža, živa, da je meso piščanca, ki je mogoče v svojem kratkem življenju ugledal sončno svetlobo in pojedel tudi kakšnega črva, veliko več vredno od tistega, ki mu je uspelo v vsega 2 mesecih pristati na krožniku, da so siri iz mleka krav, ki se prosto pasejo popolnoma nekaj drugega, nam bodo še naprej servirali čudne DNK, sumljivega izvora… In živali bodo še naprej živele svoja bedna življenja, samo zaradi nas, s pridelavo hrane pa se bo še naprej zastrupljala okolje… Ni problem v trgovcih, problem je v nas, potrošnikih.

  • Odgovori seamus 21. 3. 2013 at 19:14

    @Tomaz – glede zaupanja – načeloma so zgoraj omenjeni dobavitelji plod večletnega iskanja, itak so trije od štirih sodelovci / kolegi, ki jim zaupam.

    In ja v Italiji tudi mene vsakič posebej stisne, ko vidim tisto ponudbo. Zato pa vedno tam nakupim za tam nekje okrog 100€ (skoraj mesečni proračun za hrano pri naših trgovcih) in prtljažnik robe – sadje, zelenjava, siri, parmezan, testenine 1001 oblike.

  • Odgovori seamus 21. 3. 2013 at 20:10

    @Chef – breskve za Fructal so bile posajene strogo namesnko izrecno zanj. Kmetje so postavili tudi vso infrastrukturo – recimo namakalni sistem in jezero Vogršček, da so spravili skozi zahteve.

    To je problem, ker sedaj, še preden se sistem izplača Fructal neha odkupovati breskve.

  • Odgovori fajtrka 22. 3. 2013 at 7:08

    Dejstvo je, da bi se mogla tudi država zbudit! Najprej lokalno šele nato uvoženo. Če je slovenske pridelave dovolj, ma da se v nobeni trgovini ne vidi ali voha tujega izdelka, pa če je 100% cenejši!!! Švica ima tako. Pa o GSO ima Avstrija zakon, da nimajo niti semen GSO. Mislim, ful je težko tak zakon napisat in ga potrdit!

    Potrošnik mora imeti danes kar nekaj znanja, še več pa zdrave pameti, da lahko manevrira med vsemi informacijami, ki so na žalost vse prevečkrat zavajajoče.

    Velik preskok lahko naredi vsak posameznik, da ne kupuje industrijsko pridelane hrane; od kruha, sladkarij, peciv, tortelinov, mletega mesa, špagetov, konzerviranega sadja, stvari iz pločevink oz. aluminija in vse zgolj z kakovostnimi olji.

    Pa ne mi rečt, da se ne da v današnji družbi! Samo prioritete si je potrebno drugače zastavit!

  • Odgovori chef 22. 3. 2013 at 8:29

    @seamus: Seveda je problem – ampak ta problem izvira iz neke zmotne predpostavke, da bo dogovorna ekonomija trajala v nedogled (tako kot v Trbovljah kurijo s premogom, ki je dražji in slabši od konkurence). V današnjem poslovnem okolju je naravnost noro imeti samo enega kupca/naročnika. Če bi tako pred dobrim letom dni razmišljal jaz, bi bil zdaj že pol leta na zavodu za zaposlovanje.

    Seveda je katastrofa, da bo srbski lastnik raje znižal kakovost soka kot da bi še naprej težil h kakovosti.

    Ampak, kot vidim, se v sadjarstvu počne isto kot v naši industriji na splošno. Vlada pri nas za uspeh šteje, če se nekomu uspe s Volkswagnom dogovoriti, da jim bo izdeloval neke brezvezne profile za 0,79 EUR po kosu Super, ampak medtem, ko Nemci izdelujejo avtomobile (tega ne zna čisto vsak), Slovenci režejo pleh(kar zna vsak mojster s fleksarco).

    Podobno je s sadjarji. V majhnih sadovnjakih pridelujejo breskve, ki so primerne samo za stiskanje – in tako za kilogram, namesto 2 evra na tržnici, dobijo nekaj ušivih centov. Je pa res, da imajo vsaj dober razlog za jamranje.

  • Odgovori Rado 22. 3. 2013 at 8:58

    “(tako kot v Trbovljah kurijo s premogom, ki je dražji in slabši od konkurence).”

    Cena ni edino merilo. Pri takšnih zadevah je le treba imeti makroekonomski pogled. Iz te, menda višje cene, se živi precej rudarjev in njihovih družin, tudi davki se stekajo v državni proračun.

    Pri tki. nižji ceni (od uvoznika) pa zgoraj navedenih beneficij za prebivalstvo, niti za državo ni. Makroekonomsko vzeto je torej takšen poceni premog za Slovenijo dražji.

  • Odgovori Johana 22. 3. 2013 at 9:41

    Zanimiv zapis, in zelo zanimivo mnenje seamus-a. Se pa splaca, sploh ko imas otroke, zanje meni ni vseeno kaj bodo jedli. Zaceti je tezko, sploh ce nimas domacih in sorodstva iz kmetij, da najdes in navezes stik. Kmet, ki ima zase meso, ima sigurno boljsega kot je v mesnici. In ga tudi rad proda. Ker to je ponavadi edini bik s katerim kaj zasluzi. Domaca jajca so tudi nekaj cisto drugega….
    In tudi kvalitetna domaca hrana ni vsa draga.
    Ce ne bi prevecim smrdelo delo, bi bilo dobre domace hrane vec.

    Vsega sranja po 0,99€ nam pa res ni treba kupovat no.

  • Odgovori chef 23. 3. 2013 at 7:34

    @Rado: Seveda je meni jasno, da v primeru zaprtja rudnika takoj dobimo, kaj vem, 1000 brezposelnih. Nisem napisal, da bi morali rudnik zapreti. Čeprav so točno to naredili v Idriji, pa jim zdaj sploh ne gre slabo – kvečjemu nasprotno.

    Problem je v našem vzorcu razmišljanja, ki se ga tvoja generacija seveda ne more znebiti čez noč, očitno pa tudi ne naša, ampak jaz vsaj razmišljam out of the box. Mi imamo torej v Trbovljah, kaj vem, 1000 rudarjev, ki ne ustvarijo absolutno nobene dodane vrednosti. Izkopavajo slab premog, zato ima termoelektrarna slabši izkoristek. Kot da bi ti kupoval neko zanič gorivo samo zato, ker je pač slovensko in enostavno požrl dejstvo, da imaš zaradi tega liter višjo porabo.

    Teh 1000 ljudi torej koplje nekaj, česar sploh ne potrebujemo, namesto, da bi izdelovali kaj koristnega, kar bi dejansko lahko prodajali. RTH je tako rekoč socialna ustanova, namenjena temu, da imajo ljudje kaj počet, namesto da bi dejansko nekaj ustvarjali.

    In točno take fabrke, pa saj smo jih imeli še več, in seveda so propadle, so eden od razlogov, da je Slovenija čez kurjo glavo v dreku.

  • Odgovori seamus 23. 3. 2013 at 9:12

    Trbovlje niti nima tako zanič premoga (rjavi premog) proti Šoštanju (lignit). In seveda tudi ni toliko dražji od češkega črnega, ker je pri ceni obvezno potrebno še računati ceno prevoza po železnici, ki predstavlja 1/3 celotne cene (+ provizije za recimo Gorenje – WTF morajo biti ti vedno zravn).

    Trenutni kotel itak ni narejen za ta češki premog, ker je premočan in kotel ne bi zdržal, zato se zadeva meša, sedaj pa se tudi to ne počne več. Pa še dobre trgovine s sadro se ne bi mogli iti s knaufom. Ta pokupi vse ostanke in zato dobi še plačano, medtem ko TETu ni potrebno plačati skladiščenja v bližnji grapi.

  • Odgovori seamus 23. 3. 2013 at 9:15

    Ja, drugače pa drži, kar si napisal. V TET je zaposlenih 200 ljudi, ki jih polovica nima praktično nič za počet. Pa še sem ter tja dobija kakšnega novega pomočnika direktorja.

  • Odgovori Matjaž Košir 18. 1. 2017 at 21:36

    Primoz je malce nakazal, sam bom še dodal. Večina živali (izuzeta je perutnina) je po zakonu cepljena (drobnica je ta zakon fasala letos). Za govedino je dokazano, da določeni antibiotiki žival dodatno poredijo. Cepiva ostanejo v mesu in ostalih izdelkih iz živali. In ne, ne širim video posnetkov veganskih intuziastov, ker se mi ti posnetki gabijo. In ja poizkusil sem tudi vegansko, kot vegetariansko dieto in z užitkom pojem dober kos mesa. Je rekel prijatelj, ki je za 6,5 eur neto delal na nemški bio kmetiji, kot deklica za vse, da bi ljudje to morali poizkusiti, ker bi znali ceniti delo teh ljudi in se ne bi čudili cenam dobro pridelane hrane. Vem pa, da marsikateri trgovci s pridom izkoriščajo bio eko trend in veselo navijajo cene. Kar pa se posesti na slovenskem tiče, če koga zanima kmetovanje, imam v okolici prestolnice na voljo hektarje, ki spet čakajo na obdelavo. Če so jih pred obema vojnama lahko z voli obdelali, potem zna bit da bi šlo spet 🙂 pa dober tek ob naslednjem obroku in naj vam tekne. Tudi dobra misel premaga marsikatero hudobijo 🙂

  • Komentiraj