Železniška povezava Ljubljana–Trst: Do zahoda še nikoli ni bilo tako daleč.

»Imenitno,« sem pomislil. »Po novem se lahko na razviti zahod tudi proti zahodu peljemo z vlakom.« S knjigo v roki bomo lahko torej na kavo v Trst potovali, ne da bi za volanom dobro uro preklinjali gnečo na cesti. Ali pa bom šel v Trst s kolesom in se vrnil z vlakom. To bi bilo res imenitno, kajti doslej se je bilo mogoče z vlakom peljati le do Opčin, česar pa nisem nikoli preizkusil.

37 kilometrov na uro

V medijih sem v zvezi z odprtjem povezave do Trsta prebiral izključno navdušene in brez izjeme nekritične zapise. In zakaj bi tako imeniten preboj na področju potniškega transporta sploh kritizirali?

Ker bo vožnja od Ljubljane do Trsta trajala dve uri in dvainštirideset minut. 2:42.

Vlak bo torej v povprečju potoval s hitrostjo okoli 37 kilometrov na uro.

Postavimo to v perspektivo vožnje z našim najboljšim jeklenim prijateljem.

Google je čas vožnje z avtom od ljubljanskega do tržaškega kolodvora, ocenil na eno uro in štirinajst minut. 1:14. Spred domače hiše bi se pripeljal v Trst celo štiri minute prej. Če upoštevam še pot do Kolodvora, bi se torej z vlakom do Trsta peljal vsaj tri ure.

Zame je to praktično isto, kot če vlakovne povezave ne bi bilo. Na Twitterju so me sledilci sicer tolažili, da je mogoče v tem času prebrati knjigo. Že res, a v Trst bi se raje pripeljal v eni uri in knjigo ob kozarcu prosecca do konca prebral v kakem bifeju. Je pa res, da ne bi mogel opazovati, kako svet drvi mimo. Navsezadnje se na vlaku v nekaj urah zgodi marsikaj.

Cestni javni promet hitrejši od železniškega

Takoj, ko se v Trst nameni par, pa pot z vlakom ni vzdržna niti finančno, četudi bi zanemarili časovni strošek1. Vozovnica za vlak stane 8 evrov. Ko ste kupili avto in 31. januarja nalepili vinjeto za slovenske ceste, vas bo stala vožnja do Trsta samo okoli 10 evrov. Šest evrov lahko porabite za plačilo parkirnine, za ta denar boste lahko v garažni hiši parkirali vsaj tri ure. Če se peljete štirje, vam bo za parkiranje ostalo celih 22 evrov, torej boste lahko parkirali cel dan in si privoščili še kapučino. In peljali ste se šele v eno smer!

Zanimivo – ali pa glede na navedena destva tudi ne – je, da Slovenske železnice na isti relaciji še vedno ponujajo prevoze z avtobusi. Trajanje vožnje? Ena ura in petintrideset minut. 1:35. To je pa že vzdržno, sploh ker vozovnica stane samo evro več, kot vozovnica za vlak. S Flixbusom bi za isto ceno prišli v Trst v enakem času.

Zaključek?

Brez komentarja.

  1. Ki za Slovence, resnici na ljubo, ne predstavlja stroška. []
Prejšnja objava Naslednja objava

40 komentarjev

  • Odgovori Seamus 11. 9. 2018 at 19:24

    In za kolo bi doplačal še 5€…
    Greš raje v Italijoo z atom in se tam usedeš na vlak in drviš 300km/h s Frecciarosso. Takrat lahko gledaš kako svet drvi mimo tebe.

  • Odgovori Anonimno 11. 9. 2018 at 20:43

    Ker pa gre vlak se naprej do letalisca Ronchi se ti financno izplaca saj se izognes placilu parkirnine na letaliscu…

  • Odgovori Seamus 11. 9. 2018 at 20:51

    @anonimno – 4X11X2 = 88€ Za to pokriješ prevoz in parkirišče za en teden. In greš tako, da nisi cel dan na letališču in nazaj isto.

  • Odgovori Matej Zalar 11. 9. 2018 at 20:53

    No, tako. In se do letališča voziš dalj časa (3:20), kot potem z letalom kamorkoli v Evropo. To je vendar bizarno, ampak Slovenec bo z vsakim šitom zadovoljen, ker je pa vsaj prihranil na parkirnini. Sploh ne bom omenjal tega, da za normalen denar ni mogoče leteti z Brnika. Kamor tudi ni mogoče priti z vlakom.

    In potem me prepričujejo, da živim v nekakšni srednji Evropi.

    • Odgovori Aleš 11. 9. 2018 at 21:11

      In pazi ta “logistični dosežek” 21. stoletje potem navdušeno propagira naša “šamanska” evropska komisarka za 20 jurjev neto na mesec, zraven pa še navrže, da je(bo?) povezava tudi naprej do Dunaja.
      .
      In prisotni politiki samo kimajo in se smejčkajo tem dosežkom naše 15. petletke.
      .
      Ladja, e ovaj… …vlak norcev.

  • Odgovori Feri Naf 11. 9. 2018 at 21:20

    Ob tej novici so povedali tudi, da bo od decembra naprej pot krajša, ker bo na poti manj postankov. No, niso pa povedali koliko krajša. Mogoče bo trajala samo 2:35?

  • Odgovori Gogi 11. 9. 2018 at 21:29

    To me spominja na hrvaške železnice (slovenske seveda niso nič boljše), ki so pred leti objavile javni natečaj za svoj novi slogan. Seveda v poplavi predlogov niso dobili niti enega resnega in so zato natečaj razveljavili.
    Branje nekaj najbolj izvirnih predlogov je bila popolna zabava. V spominu mi je ostal “V 80 dneh od Zagreba …. do Splita!”

  • Odgovori zmago1 11. 9. 2018 at 21:39

    Venezia Mestre-Rim(Termini-strogi center) ItalTreno ; 3h30 min; 900 km oz celo nekaj več,…na displayu lahko opazuješ hitrost ki je največ časa med 280 in 300 km/h, največ celo 330 km/h! Povratna vozovnica je koštala 34 Eur, kupiti je potrebno kak mesec vnaprej. Vožnja neslišna, pospeškov in zaviranja ne čutiš, sedi se na širokih sedežih, za noge ohoho prostora. Bolje kot avion.

  • Odgovori siggi 11. 9. 2018 at 21:45

    2.42 s predpostavko, da bo vse teklo gladko. Pri SŽ NIKOLI nič ne teče gladko. Osebni rekord od Kopra do Ljubljane-Tivoli je dobrih 6h. Sem moral še za taksi plačat, ker je LPP zaključil za tisto noč.

    Tisto je bil žebelj v krsto javnemu prevozu in LPP. Vložil študentsko plačo v star, rabljen avtomobil in se v kombinaciji s prevozi.org, peljal praktično zastojn. Za nafto sem porabil manj kot 17€ mesečno, kolikor je takrat znašala karta, s to razliko, da sem se kadarkoli peljal kamorkoli in opravil bistveno daljše razdalje.

    Žal, SŽ niso učinkovite, niti ne vem, kako

  • Odgovori BiggBoss 11. 9. 2018 at 22:32

    37 km/h ? Mater, mal hitrej kot z biciklom. 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 11. 9. 2018 at 22:56

    @Aleš: Ko so se fotografirali na vlaku … zanima me, če so se res peljali vse do Trsta. In kako so šli potem nazaj? Ljubljana, Bruselj, Strasbourg … ista je to golazen, ki ima z realnostjo verjetno še manj stika kot Levica.

    @Feri Naf: Sprejemljivo je samo tisto, kar je po 1:30. Zgolj sprejemljivo, ne pa tudi najbolj učinkovito. Ob tem trajanju poti sem najprej pomislil, da se vlak ustavi na vseh postajah … pa se ne.

    @Gogi: Točno 😆 Tega se spomnim. Jaz se recimo tudi spomnim, da so se vaščani nekega spalnega naselja nekoč bunili, ker je neki vlak ob nekem točno določenem jutranjem terminu redno zamujal po, kaj vem, 20 minut. Ne vedno, ampak redno. Recimo osemkrat od desetih dni. Na SŽ so razložili, da je tako zaradi nekega, sicer bizarnega, a recimo, da utemeljenega razloga. Seveda so ljudje, ki niso neumni, predlagali, da bi pač spremenili vozni red tako, da bi vlak vedno odpeljal ob enaki uri, torej 20 minut kasneje kot je bilo zapisano v trenutnem voznem redu. Odgovor SŽ?
    Oni vozne rede spreminjajo enkrat letno, recimo 1. 9. Pika. DO takrat se jebajte in stojte zunaj na mrazu 20 minut, ker če boste slučajno zamudili, boste na naslednji vlak čakali še eno uro in zamudili v službo.
    Nikomur nič. Direktor SŽ se v intervjuju pri Vidi Petrovčič za vsako figo izgovarja na državo, Vida Petrovčič se malo nasmehne in zadeva je zanjo rešena, ona pač hodi v službo, tako kot direktor SŽ.

    @Zmago1: Da, da … pa niti ne zajtevamo 300 km/h, ampak recimo 150 km/h. Nope. No go. Pred časom sem sicer potoval domov iz Belgije. Najprej iz lokacije z vlakom v Bruselj. Kolega iz Londona sem vpašal kdaj ima letalo. Zdelo se mi je precej logično, da bo pač letel. Kakšno letalo neki, je rekel. V Bruslju prestopim in v Londonu bom z vlakom čez dobri dve uri. Nobenega jebanja po letališčih, sezuvanja, naročanja Starbucks brozge za 4,50 EUR, plačevanja 350 evrov za faking Adrio … da ne govorim o omejevanju prtljage, ki sem jo jaz od tam pošiljal po pošti, ker je bilo ceneje, on je šel pa lahko domov s 30-kilogramskim kufrom.
    Saj pravim … potem mi nekdo reče, da jaz živim v srednji Evropi. Človek pa prej pride z vlakom na neki otok.

    @Siggi: Šest ur! Sam pridem z biciklom v štirih in se še dobro počutim, ker sem naredil nekaj zase, a se obenem nisem pretirano prekuril.

    @BiggBoss: Ekipa štirih ali šestih solidnih amaterjev ga prehiti, če vzamejo stvar zares.

  • Odgovori Fotr 11. 9. 2018 at 23:04

    Da ni morda to muzejski vlak in je bila v časopisih objavljena napačna fotografija?

    • Odgovori kren 12. 9. 2018 at 11:05

      Muzejski vlak si lahko redno ogledate na progi Jesenice – Nova Gorica, vsak dan večkrat.
      Aja, pa parno lokomotivo tudi, tisti zgoraj omenjeni je gomulka.

  • Odgovori Boštjan Cafuta 12. 9. 2018 at 5:14

    No zaj pa si zamisli, če greš iz Mb do Kopra s tem vlakom, ki ima vagon za kolesa…..ta vlak bi naj bil predvsem za tiste, ki bi radi kako soboto se odpeljali na primorsko odkolesarili svoje in šli isti dan domov….normalna vožnja traja nekje 5 ur mogoče še kaj več ker na štajerskem obnavlajo železnico in vlak vozi še počasneje……v glavnem ko prideš v Koper je ura nekje 12 – 12.30 nazaj pa pelje mislim da ne kje ob 16 uri. Torej po petih urah vožnje maš 3-4 ure časa za kolo pol pa spet 5 ur nazaj……..to je razvitost….greš z avtom pa prišparaš pet ur…….vsaj tak je bilo kako leto dve nazaj……..torej za 230 km si pol dneva na vlaku……

    Lep pozdrav, Boštjan

  • Odgovori filmoljub 12. 9. 2018 at 6:43

    Ko kakšna birokratska pametna rit s kravato na TV ugotavlja, kako Slovenci premalo uporabljamo javni prevoz (ki da je ‘zgledno’ urejen), dobim izpuščaj na čelnem režnju. In potem se taista rit za nameček še čudi, zakaj je v Butalah nenehno gneča na cesti in zakaj se čisto vsi vsepovsod vozijo z avtomobili. Res, le zakaj.

  • Odgovori Stane Debevec 12. 9. 2018 at 7:52

    Dober dan,
    pred 40 leti je bila v Notranjih Goricah železniška postaja odprta, redno so se prodajale vozovnice, za dijake je bila pozimi zakurjena čakalnica in tam so tudi delali domače naloge, če je bilo treba. WC je bil urejen in odprt.
    Danes je postaja vedno zaprta, skupaj z WC. Sedeti se da na eni klopci, na srečo pod nadstreškom. Pozimi ima čakajoči potnik priliko za utrjevanje zdravja ali pa za dobiti prehlad. Dela razsvetljava, ura in zvočnik za napoved vlaka. V primeru zamude ne moreš vedeti, kako velika je. Morda se da pogledat na WWW, če imaš pametni mobi in dostop do Interneta.
    Slovenska beda in občutek imam, da tega ni mogoče spremeniti. Žalost. Število potnikov je temu primerno. Pa SŽ je tako vseeno, koliko potnikov imajo.
    Pozdrav Stane.

  • Odgovori Boki 12. 9. 2018 at 9:07

    37 km/h. Res ne razumem, zakaj se sploh grejo take storitve, ce je avtobus enkrat hitrejsi. In verjetno tudi cenejsi za obratovanje. In bolj fleksibilen za prilagodit povprasevanju. Celo uro in 10 minut lahko avtobus stoji v guzvi na cesti, pa bo se vedno prisel na cilj istocasno kot vlak. Take guzve pa na tej relaciji tako ali tako ni. Ljudje so navduseni, na koncu bodo pa vlaki vozili prazni z izjemo kaksnih InterRail studentov. In kdo bo vse to placeval? Spet davkoplcevalci. Taka linija tudi po teoriji ne more poslovati brez izgube.

    Zasoljene cene vozovnic za tako ogabno bedne storitve so pa tako ali tako po mojem v vecini posledica 1) stroskovno popolnoma neucinkovitih zeleznic in 2) premalo potnikov. Dodatni strosek enega dodatnega potnika je skoraj nicen, dodatni prihodek pa glede na trenutno zasedenost vlakov ogromen. Je pa res, da je s cenami problem tudi kje drugje, kjer verjetno v javnoprometnih podjetjih ni tako mocnih sindikatov in ljudje sicer dobre storitve s pridom uporabljajo. Ce se hocem v Münchnu peljati v sluzbo in nazaj z javnim prevozom in ker nimam mesecne ali letne vozovnice, me povratna voznja stane 5,60 EUR. Seveda teh 20 km raje opravim z avtom!

  • Odgovori Boki 12. 9. 2018 at 9:23

    @Zmago1: Ali pa TGV na sicer “samo” 550 km dolgi trasi Amsterdam – Pariz 3h10min. Vmes ustavi tudi na amsterdamskem aerodromu, v Rotterdamu, Antwerpnu in Bruslju ter upostevajoc, da Belgijci se vedno niso uspeli urediti hitre proge med Antwerpnom in Brusljem. Seveda se ljudje peljejo na shopping in kafe v pariz…za en dan. Dobro, razumem, ne bodimo prevec zahtevni, svicarski vlak smo tako ali tako ze zamudili. Ampak to je pac problem, ki se pozna v nerazvitem svetu. Dejstvo, da dobre ceste in zelezniske proge ter vlaki stanejo veliko vec, kot pa napeljat opticni kabel za internet, je dandanes v svetu, ki je zamudil tak ali drugacen “vlak”, pripeljalo do zanimivega paradoksa. Za primerjavo vzames Nemcijo in Moldavijo. V Nemciji je cestna in vlakovna infrastruktura odlicna, sparajo pa pri internetu in se danes je vec kot polovica nemcov na internet priklopljena preko bakrenih kablov, kar za slehernega uporabnika, ki drka YouTube morda ni problem, za podjetja pa dejansko je. Po drugi strani imas pa v Moldaviji vasi s 500 prebivalci in makadamskimi cestami, v lokalni restavraciji pa WiFi vlece s 100 mb na sekundo.

    • Odgovori kren 12. 9. 2018 at 11:08

      Problem je samo v tem, da so na SŽ zamudili VSE vlake, ne samo tega ali onega. Sem bil še na faksu (ca.20 let nazaj), ko se je izvajal pregled stanja prog z neko tujo firmo in njeno opremo. Že takrat so bile v katastrofalnem stanju, sploh lokalne na meji uporabnosti. Kaj je danes, po nadaljnih 20 letih ne-investiranja, si ne upam pomislit.

  • Odgovori Zmago1 12. 9. 2018 at 12:00

    SŽ živijo od Luke Koper to je dejstvo !

    • Odgovori Boki 12. 9. 2018 at 12:58

      SZ zivijo od davkoplacevalskega denarja.

  • Odgovori Matej Zalar 12. 9. 2018 at 13:49

    Danes sem v Delu prebral zanimiv komentar, da je kljub vsemu Ljubljana s Trstom povezana bolje kot z ljubljanskim letališčem (kar se m že ugotovil) in tudi bolje kot s Koprom – ne le zaradi daljšega časa potovanja, ampak tudi zaradi tega, ker dnevno vozi tja menda samo en vlak. Bilo bi smešno, če ne bi bilo na avtocestah žalostno gledati kolon osebnih vozil, v katerih sedi po en potnik.

    @Filmoljub: Da, to je ta odsotnost stika z realnostjo. Obenem taisti birokratje tarnajo zaradi slabih plač v javni upravi. Izgovarjajo se, da nimajo nobenih vzvodov, da bi bilo kaj bolje. No, kdo jih pa potem ima? Ko v firmi ugotoviš, da ni več mogoče normalno delati, zamenjaš službo. A ne, če delaš v javni upravi, kjer pač ne delaš nič, kar vsem prav pride, spotoma pa malo fušaš v delovnem času in s tem še nelojalno konkuriraš profesionalcem, ki jim država ne plača prispevkov – in še žepnine – za nič dela.

    @Stane: Ne, ni mogoče spremeniti. Ljudje so se tako ali tako navadili na to, da se povsod vozijo z avtom. Da si malo pomirijo vest, pa namesto plastične vrečke vzamejo papirnato in jo potem tudi odvržejo v koš za papir. Tisti, ki se kljub vsemu naokoli vozijo z avtobusi in vlaki, pa veljajo za nekakšne čudake, da ne rečem reveže. Zanimivo, ni pa revež, kdor se prevaža z letali nizkocenovnih družb. Ta je uspešen, ker si lahko nudi dopust. Bistveni napredek glede na socializem pa je za večino verjetno to, da so si lahko kupili avto. Vse drugo naj bi bilo slabše. S svobodo izražanja vred. Tistemu, ki mu je bistvo v življenju avto, je malo mar za svobodo izražanja.

    @Boki: No, tako. Kolikor vem, sicer v normalno razvitih mestih z relativno visokimi cenami enkratnih in kratkotrajnih vozovnic ljudi spodbujajo k temu, da pač kupujejo mesečne ali letne, ki so pa relativno oziroma tudi absolutno poceni. Na Dunaju menda 365 evrov letno, torej 1 evro na dan. Če zadeva funkcionira, boš to januarja plačal in se potem vozil, četudi samo za eno postajo.
    Paradoks transportna/intrnetna infrastruktura je pa sploh neverjeten. Ampak na koncu laže preneseš (tudi podjetja) malo počasnejši internet, kot da se vsak dan v službo pelješ deset minut (ali pol ure) dlje in občutno dražje, kot bi se v normalno razvitem svetu, kjer bi imel morda med vožnjo še čas za brskanje po internetu.

    @Zmago1: Tovorni promet na SŽ menda tudi relativno dobro posluje. Potniški promet pa subvencionira država. Tista država, ki bi zdaj pobrala še več denarja kapitalistom, češ da morajo nekaj vrniti družbi … ampak ta družba bo potem denar zagonila za pizdarije, ne pa zato, da bi se k Akrapoviču v službo zaposleni pripeljali z vlaki hitreje in ceneje, s tem pa bi se jim izboljšal življenjski standard, ne da bi jim Akrapovič sploh dvignil plačo. Tako pa se pri nas zliva gnojnico na podjetnike, kot da država pa svoj del naloge opravi. Je ne. Kapitalist nikoli ne more zaposlenemu povrniti denarja in časa, ki ga je zapravil za pot v službo zato, ker država ni naredila domače naloge.

  • Odgovori Jani 12. 9. 2018 at 15:48

    Igorjev Oče se je moral v 70ih letih preseliti na Hr.. Buzet.. Živel in ustvarjal je v Lj.
    Dacarji.. občinski… so mu onemogocili življenje vsakič ko je sebi kupil avto in sinu kawasaki…

  • Odgovori phoenix-slo 12. 9. 2018 at 18:18

    Prevoz po tirnicah in obujanje jugonostalgije na glavnem tržaškem trgu bo verjetno premamil kar nekaj milenijskih hipsterjev.

  • Odgovori Anonimno 12. 9. 2018 at 21:22

    Nekje sem prebrala, da je šel vlak začasa Marije Terezije z enako hitrostjo ali celo malce hitrejše kot sedaj…

  • Odgovori Seamus 13. 9. 2018 at 6:39

    @Boki – kamničan ima hitrost cca 30-32km/h… Je pa res, da občasno pride eden, ki se ne ustavi na vsaki postaji.

    • Odgovori Boki 13. 9. 2018 at 11:10

      Dobro, to clovek se prezivi zaradi kratke razdalje, ceprav je hitrost seveda na ravni parnih lokomitiv izpred 100+ let nazaj.

  • Odgovori miran 13. 9. 2018 at 9:29

    Potniški železniški promet pri nas je slaba šala in je obsojen, da na tem nivoju tudi ostane. Enostavno zaradi geografije in porazdelitve prebivalstva. Trase železnic so zavite kot kurja čreva (razen par odsekov), ker drugače pač ne gre glede na topologijo terena (razen če bi vsak hrib prevrtali, vmes pa viadukte postavili), in zato, ker mora biti za vsakim ovinkom postaja, da se na provinci sploh lahko nabere za kak vagon potnikov. Da bi potegnili trase za hitri vlak, se enostavno ne splača niti pomislit na to. Preveč hribov in premalo ljudi na kupu.

    No, tovorni promet je pa druga stvar. Tu velika hitrost niti ni pomembna, zato pa lahko raste tudi na obstoječi infrastrukturi. In to, da raste, vem dobro iz prve roke. Ko sem pred leti kupoval stanovanje, sem ga na koncu kupil v bloku tik zraven železnice. Imel sem dobro izhodišče za zbijanje cene zaradi lokacije, zraven sem pa pač špekuliral, da Siemensi so itak skoraj neslišni, intercityjev je malo, tovorna vlaka se pa ravno ene dva peljeta mimo vsak dan. In to je takrat bolj kot ne držalo, ampak v desetih letih se je zadeva spremenila tako, da se včasih zgodi, da v parih minutah mimo peljejo po tri polno naložene kompozicije s po 30 vagoni ena za drugo. Takrat je najbolje kar utihnit za minuto, če se s kom pogovarjaš. Pač sem se zajebal. 😛

  • Odgovori Boki 13. 9. 2018 at 11:15

    @Miran: to so te klasicni slovenski izgovori. Slovenija je nekaj topografsko posebnega in zato zelezniski promet ne more funkcionirati. Glej…hribe smo vrtali za avtoceste. Zakaj jih ne bi se za zeleznice? Seveda zato, ker to nekaj stane in tega denarja nimamo. Ampak tu se je potrebno vprasati, zakaj tega denarja ni. Morda res zato, ker smo tako “revni” v primerjavi z Avstrijo in Svico, ki so uspele zvrtati vse avtocestne in zelezniske luknje ali zato, ker je denar v treh desetletjih odtekel bogsigavedi v kateri zep. Mi bi morali gledati iz pozitivnega pogleda…Slovenija je tako majhna, da bi se lahko slovenci vozili z vlakom v sluzbo v Ljubljano iz Celja, ce ne celo iz Maribora. Ampak seveda ne gre. Ce ne drugega, vsaj iz Jesenic v Ljubljano bi se dalo normalno pripeljati, glede na to, da tam sploh ne rabis dosti novih lukenj ampak bi bila ze dvotirna proga dovolj ter seveda redne in zanesljive vlakovne povezave. Ampak tudi to ne stima in se ljudje raje vozijo z avtom.

  • Odgovori miran 13. 9. 2018 at 12:27

    @Boki: Ja to se pa čisto strinjam, Gorenjska oziroma celotna širša okolice Ljubljane, kjer je svet bolj kot ne ravninski, bi imela lahko komot ene tri, štiri linije, po katerih bi vozili vlaki na petnajst, dvajset minut. S tem bi bila vsa spalna naselja v okolici lepo povezana s centrom, kar bi bilo v normalnem okolju sicer nekaj samoumevnega.

    Drugače pa niso to nobeni izgovori, tako pač je. Če bi hoteli imeti kolikor toliko zgledno železniško mrežo po celi državi z daljinskimi povezavami med večjimi mesti, bi morali malodane vse trase popolnoma na novo potegnit in pri tem prevrtat vsak drugi hrib. Če se to pri takšni poseljenosti, kot jo imamo, splača, je vprašanje. Železnica je drugače veliko večji problem kot cesta, ker je maksimalni naklon, ki ga vlak zmore, precej manjši. V vsakem primeru pa po železnicah, ki potekajo po trasah, ki so jih večinoma zarisali avstrijski inženirji sredi 19. stoletja, se vlaki ne bodo nikoli peljali 150 ali 200 na uro. Enostavno je preveč ovinkov.

    • Odgovori Aleš 14. 9. 2018 at 11:34

      Luka koper sedaj on cvetočem gospodarstvu naredi letno ca. 30 mio dobička.
      Zaradi 2. tira ga bo, po najbolj optimističnih scenarijih, lahko (če bo toliko strank) mogoče 10 do 15 mio več.
      In cena 2. tira bo od 1,5 mrd do neskončnosti. Pa nas vsi prepričujejo, da se to izplača.
      Za “naše” se sigurno bo. :-/
      .
      Na drugi strani pa imamo recimo Ribnica-Kočevje, kjer je dosti dnevnih migrantov v Lj., mogoče zdaj z Yaskavo tudi v obratni smeri…
      …tiri stojijo že “od nekdaj”, sicer ne-elektrificirani, pa SŽ niti navadnega potniškega transporta ne znajo vzpostaviti…
      …ah ja.

  • Odgovori Boki 13. 9. 2018 at 13:38

    @Miran: kaj se splaca, je tezko meriti samo v monetarnih merilih. Verjetno se taka investicija se 100 let ne bi pokrila, to je jasno. Ampak splaca se tudi zaradi eksternalij, npr. manj onesnazevanja, boljsa volja ljudi, manjsa obremenitev priseljencev v Ljubljano in posledicno boljsa porazdelitev stroskov nepremicnin med Ljubljano in ostalimi mesti (Jesenice, Kranj, Celje, itd.). Slovenija ima to lepo znacilnost, da je decentralizirana. Ce se peljes malce po Franciji, hitro vidis, kaj pomenijo zapuscene vasi in me prav zanima, kateri parizan bi lahko rekel, da je kvaliteta zivljenja v Parizu res visoka.

    To, da so iz SZ ze pred 15 leti hodili v Nemciji gledat kako funckionira tamkajsnji S-Bahn sistem, je pa znano. Se bolj znano je pa to, se od tega ni nihce naucil nic, oziroma ni prislo do niti najmansjega koraka, da bi to implementirali. Kar bi, kot si rekel, lahko za spalna naselja kot so Grosuplje, Vrhnika, Ig, itd. odlicno funkcionirali, se zlasti, ce bi bila tam tudi P+R parkirisca, da se npr. nekomu iz Logatca ne bi bilo potrebno guzvat z avtom v Ljubljani, ampak bi na vrhniki presedlal na S-Bahn.

  • Odgovori Matej Zalar 13. 9. 2018 at 13:56

    Dobro, ni denarja za predore. No, železniška proga do Kamnika je recimo kar dobro trasirana, relief je popolnoma nezahteven, vlak pa vozi od 31 do 46 minut, tako da se cel Kamnik in Domžale vozijo v Ljubljano vsak s svojim avtom.

  • Odgovori Anonimno 13. 9. 2018 at 17:24

    Če ni denarja potem so tu Kitajci. Pred dvema letoma sta Orban in Vučič s Kitajci sklenila posel za gradnjo hitre proge Beograd – Budimpešta in prejšnji mesec se je gradnja proge začela. Čas potovanja na tej relaciji se bo skrajšal za celih 5 ur(iz 8 na 2.45). Seveda pa imajo Kitajci tam velik interes, ker se bo posodobitev proge nadaljevala vse do pomembnega evropskega pristanišča Atene-Pirej, ki ga imajo Kitajci v lasti. Za te države je bilo sodelovanje s Kitajci edina možnost, da pridejo tako hitro do sodobne proge.

  • Odgovori Jan 13. 9. 2018 at 20:35

    @Anonimno, Marija Terezija je umrla kakšnih 50 let preden so sploh izumili železnico 😉

  • Odgovori FOX 14. 9. 2018 at 7:15

    Do vlaka smo v tem delu Evrope pač bolj odpor kot ne že od vsega začetka. Zato še danes ne vemo kaj bi pravzaprav z njim. Grem stavit, da če železnice ne bi zgradila Avstroogrska je sploh nikoli ne bi imeli :). Med tem ko so stari Avstrijci že v 19. stoletju prepoznali prispevek k modernizaciji in koristnost vlaka, se ga je balkan bal in otepal. Vlak je pomenil tudi odprtost in povezanost, kar pa je šlo oblastem v nos. Še posebno po 2. sv. v. ko smo pospešeno rušili že zgrajene povezave – npr. Jesenice – Trbiž, Šentilj – Spielfeld, Velenje – Dravograd, Obvoz okoli LJ pri Nemški cesti. Ker na zahod pa res ne rabimo hodit. In pri temu je v bistvu ostalo, sploh sedaj ko ima vsak že dva avtomobila.
    Se strinjam, da teren pri nas ni noben izgovor … seveda ni rentabilno povezovati vsak zaselek z železnico, ampak osnovni križ in večji kraji pa bi morali biti. Ne vidim nobenega razloga, da ne bi mogel iz Jesenic, Postojne, Celja npr. priti do Ljubljane v pol ure, če ne prej. Z Brnika v 10 minutah.
    Kot je že nekdo napisal imajo Švicarji bistveno bolj zajeban teren pa je cela Švica prepredena z železnico … konec konecv so že 1890 spravili vlak na Jungfrau na višino 3450 metrov nadmorske 🙂 … mi pa imamo 30 letni projekt za 25 kilometrov od Divače do Kopra. Problem je v nas.

    • Odgovori Boki 15. 9. 2018 at 10:06

      Bravo, tocno to!

  • Odgovori "drugače-sposobni" 15. 9. 2018 at 23:04

    Teren? Problem je v Ljubljani in domačinski politiki.

    Luka Koper (v kolikor se naši ljubljanski politiki nehajo sprenevedati) potrebuje hitro progo čez celotno ozemlje naše male državice. Drobiž, ki bi ga sposobno vodstvo z lahkoto sofinanciralo iz EU.
    Ampak mi imamo rahlo, kako bi rekli, “drugače-sposobne”, kar je v tujini politično korektna beseda, ki je naš jezik niti ne premore …
    Ti naši “drugače-sposobni” skrbeti za polnjenje stranskih žepov: 8 let projektira en stric, 7 let umešča druga teta, bratranci 1 leto ščitijo človeške ribice, menja se vlada in ponovimo vajo, ustanovi se državna firma in projektira, umešča, ščiti dalje. Koliko plač gre vsem tetam, stricem, bratrancem, taščam, in sorodstvu vedo tudi birokrati v EU in naše finančni konstrukti so tudi v sucet zapravljivi Evropi nesmisel, ki ne pije vode.

    Torej hitre železnice od meje do meje še dolgo ne bo.

    Ljubljana potrebuje obvozno železnico. Župan na -ić je (še) ni obljubil. Niti vkopa železnice v centru in ob Tivoliju ne. Torej ne bo nić.
    In še sanja se nam ne kako kompleksno in drago je projektiranje in umeščanje in zaščita vode v Ljubljani.

    Kamniški vlak. Vprašajte se: zakaj so nemške železnice (DB) kupile Kam-Bus in ne proge ali trase.

    Za konec še slovenski ponos Planica. Zamislite si, da se lahko navijač, ki prileti od Brnika, tam usede na vlak in pelje do Kranjske gore oz Planice. Znanstvena fantastika.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 9. 2018 at 13:00

    @Fox: Tako. Tisti, ki skušajo povzdigovati silen napredek SFRJ po drugi svetovni vojni (in seveda je po svoje res prišlo do velikega napredka), zapirajne prog seveda pozabijo omenjati. Tudi ukinitev ljubljanskega tramvaja je del te zgrešene politike.

    @Drugače-sposobni: No, zgrešena je seveda prometna politika v celi Ljubljani. Danes sem bral intervju s Koželjem v Devniku. In to si v bistvu zalsuži poseben prispevek. Najprej možakar zagovarja zapiranje Slovenske ceste za promet, češ da so s tem razbremenili mesto. Deloma se strinjam, deloma pa ne, ker je gneča na cestah od takrat res neprimerno večja in neprimerno bolj so na primer obremenjene okoliške ulice: Šubičeva, Beethovnova …
    Potem nanese beseda na parkirišče pod tržnico … no, v tem primeru pa Koželj na lepem zagovarja parkirišče z argumentom, da bo sicer tžrnica kot taka propadla. Ja kaj pa govori? Kdo pa on misli, da hodi na ljubljansko tržnico? Vozači iz Polhovega Gradca? Ko sem še živel pri Viški cerkvi, sem šel tja samo izjemoma – in nikoli, res nikoli z avtom, čeprav bi lahko parkiral v neposredni bližini. Zdaj, ko živiva skoraj v centru, sva na tržnici vsako soboto in občasno še med tednom.
    Ko Janković s prijatelji stvari ne more zrihtati po načelu drugače-sposobnega, pač išče izgovore v državi.

  • Odgovori FV 24. 9. 2018 at 5:37

    Prednost slo-železnic/avtobusa? Delodajalec ti mora izplačat potne stroške za avto, ker te javni prevoz ne dostavi na delovno mesto pravočasno, in obratno zvečer 🙂

    Slaba šala ampak je vse res.

  • Komentiraj