Živeti z nemškim bokserjem

Na terenu srečujem neuravnovešence in nevrotike, ki si že od nekdaj želijo psa, pa ne katerega koli, ampak prav nemškega bokserja. Želijo si jih tudi lastniki majhnih, podivjanih cuckov, ki so že vse življenje pripeti na fleksi in že vse življenje hodijo točno pol metra pred vodnikom, na povelja pa se odzivajo izključno na podlagi podkupnine.

Pippa

Obsedenost s to pasmo je postala neverjetna in ne mine več dan, da ne bi srečal vsaj enega. Nemški bokser je sicer res zelo simpatičen pes, večen otrok in odličen prijatelj, kot vsak pes, ki se mu dobro godi. Seveda pa ljudje ne vidijo širše slike: nemški bokser je zavidljivo inteligentna težava s štirimi poskočnimi nogami in destruktivno čeljustjo. Medtem ko sem bil pred slabimi tremi leti na večerji, si je, na primer, psica privoščila nekaj zabave izven boksa. Med drugim je premlevala Mazzinija.

Škoda

Znameniti stavek, da celo življenje ostanejo otroci, se sliši precej zabavno. Manj zabavno pa se slišijo – kot berem na mojpes.net – besede hiperenergetik, šolanje je počasnejše, sumničav in oprezen do tujcev, svojeglav, neumoren, nemiren … prijetno, kajne? In možne težave? Čustveno nestabilen, dominanten, agresiven, neubogljiv – kar bolj ali manj velja za vsakega nevzgojenega psa. Od kod ideja, da je domnevna vseživljenjska otročjost pozitivna lastnost, mi ni jasno. Poskusite z nemirnim psom živeti in videli boste, da počasi ni več zabavno. Skoraj nihče več ne prebere standarda, kjer o obnašanju in temperamentu piše: »Bokser naj bo pogumen, samozavesten, miren in uravnovešen.«

Nemški bokser

Ljudje se moji relativno umirjeni psici, ki je sposobna eno uro brez cirkusa čakati pred tržnico, celo čudijo, češ, to ni pravi bokser! Seveda je, lahko jo pridete pogledat, ko je razposajena.

Marsikdo mi je v prvih mesecih očital nepopustljivost. Ni smela na kavč (zdaj sme z dovoljenjem, sama pa ne gre gor niti, če je sama). Ni dobivala hrane od mize (in je še zdaj ne). Ni smela vleči na povodcu (borbe še potekajo). Ni smela lajati (zdaj se dere samo z dobrim razlogom – ali če na tleh leži radkapa, stara guma ali vreča). Marsičesa ni smela, tudi, če je gledala tako:

Žalosten pogled

Seveda se pes s tako prikupno faco mnogim zasmili in … čez pol leta berem obupane pozive, da se nujno išče novi lastnik za devet mesecev starega nemškega bokserja z vsemi papirji, ki je vajen čistoče, ampak renči na vse živo in mrtvo, lastniki pa so se mu odpovedali zato, ker so ugotovili, da ga ne obvladajo.

Da smo si na jasnem: bokser je neverjetno zabaven pes in z večino drugih pasem bi mi bilo verjetno dolgčas. Pippa bo verjetno ostala igriva še v starih letih. Ampak, ko je treba, mora biti mirna. Nočem se hvaliti, ker ima seveda tudi moja psica svoje muhe in za večino sem verjetno sam kriv. Ampak, ko lastniki bokserjev za tipično odklonsko vedenje izgovore iščejo v karakterju pasme, pravzaprav iščejo izgovore za svojo nesposobnost in napake. Razigran Podivjan pes ni tisti, ki je zadovoljen. Po mojem je zadovoljen tisti pes, ki zaradi utrujenosti cel dan spi.

Pippa spi

Kako torej živeti z nemškim bokserjem. Ali katerim koli psom?

Tako, da se vse življenje vrti – tudi – okoli njega. Drugače ne bo šlo.

Pippa

Prejšnja objava Naslednja objava

27 komentarjev

  • Odgovori sanja 19. 9. 2014 at 22:01

    Pomoje se to dogaja kar vsem, ki imamo svoje pse malo bolj vzgojene. Vsi vidijo super pridnega psa, ki bi ga seveda tudi oni imeli, ko pa začneš razlagati, da ni postal tak kar sam od sebe ampak je bilo v to vloženega precej časa in truda, pa običajno kar preslišijo. Sploh lastniki nevzgojenih psov mi radi razložijo, da je moj takšen zato, ker je “ta pametne pasme”. Za razliko od njihovega, seveda. Da bi lahko kaj storili glede tega pa jim niti po slučaju ne pade na pamet.

  • Odgovori Štefan-chich 19. 9. 2014 at 22:36

    Super sta. Zelo mi je všeč, ker si odgovoren in predvsem razumen lastnik. Pes se mora zavedati, kdo je vodja tropa.

  • Odgovori Alma Elizabeta Simič 19. 9. 2014 at 23:47

    Potrdim v celoti :D.

  • Odgovori Zlobni 20. 9. 2014 at 5:54

    Za boksarje sem vesel, da jim nič več ne režejo repov. 🙂
    Z leti pa nastopijo zdravstvene težave, kar je pa naj bolj žalostno 🙁

  • Odgovori Matej Zalar 20. 9. 2014 at 8:44

    @sanja: Težava je v tem, da postane bokser popolnoma neobvladljiv. Desetkilogramskega psa pač malo potegneš na štrikcu, 30- 40-kg pa ne moreš obvladovat na roke. K temu pisanju me je namreč včeraj spodbudil konflikt z babnico, ki svoje bokserke enostavno ni mogla kontrolirat, ker ni imela avtoritete in še prešvoh je bila. V roki je imela jebeno morilsko orodje.

    Sicer pa verjetno poznaš tisto: “ne bit tako strog do nje, pes mora uživat.”

    Seveda, uživat mora v tem, da izpolnjuje povelja, ne pa v neki domnevni svobodi, ki ni nič drugega kot razpuščenost.

    @Štefan-chich: Bom enkrat napisal še nekaj o tistih, ki jim to ni jasno, haha.

    @Zlobni: Pri nekaterih nastopijo že po dveh letih, pri nekaterih pa sploh ne.

  • Odgovori mojchka 20. 9. 2014 at 15:01

    Ja, ja, točno tako, vsi samo vidijo vzgojenega, socializiranega psa, nihče pa ne bi delal z njim oz. ga kupijo na podlagi tega, ker so slišali, da je določen pes inteligenten (Sanja, mislim, da imava psa iste pasme, borderja?).. Moram priznati, jaz sem za naša psa bolj kondicijska trenerka, dela pa z njima mož in to ogromno in vsak dan. Pa imajo še vedno določene “napake” ..

  • Odgovori filmoljub 20. 9. 2014 at 18:02

    Med vzgojo psa in vzgojo otroka (vsaj tam nekje do 5 ali 6 leta) sploh ni take razlike, kot bi si kdo mislil. In če se kakšen kurčev liberalno-emancipirano permisiven starš zdaj zgraža nad to trditvijo, mi dol visi, da mi bolj ne bi mogel. Ko bo njegova razvajena princeska čez par let zrasla v nezrelo psihotično nevrotičarko, bo že vedel, o čem govorim.

  • Odgovori Gregor 20. 9. 2014 at 18:42

    Jst pravm, dokler nimaš dobermana na sprehodu s kupiranimi ušesi, po možnosti samca, se nimaš kej prtožvt 🙂

  • Odgovori NatasaP 20. 9. 2014 at 19:09

    Tale tvoja ima eno samo napako. Če jo hočeš počohat po trebuhu te lahko s taco v oko sune, ker ima tako dolge 🙂 Sicer se pa popolnoma strinjam z zapisanim. Meni je vzrediteljica rekla – eno leto trdega dela se ti bo obrestovalo. In se, čeprav se vzgoja psa itak nikoli ne neha.

  • Odgovori Polona 21. 9. 2014 at 22:38

    Tole si pa izvrstno napisal. Podpišem do zadnje črke. Bi moralo bit objavljeno vsak teden znova v vseh dnevnih občilih, s priloženo fotodokumentacijo seveda. Predvsem s tisto eno določeno fotko. 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 22. 9. 2014 at 12:35

    @mojchka: Haha, najraje imam tiste, ki mislijo, da so ubogljivi psi inteligentnejši od neubogljivih 🙂 In nekaj podobnega velja za mlade fante, haha.

    @filmoljub: Majhni otroci in moški so kot psi!

    @NatasaP: Jap, so jih ljudje že kar dobili, hehe.

    @Polona: Hvala.

  • Odgovori somersault 23. 9. 2014 at 15:30

    Pippo sem imela priložnost spoznati, ko je bila v varstvu pri tvojem kolegu. Ti si se nekje potepal. 🙂 In bolj vzgojenega psa še nisem srečala, da o lepoti sploh ne govorim 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 23. 9. 2014 at 16:14

    No, mogoče glede vzgojenosti malo pretiravaš, ampak OK, za bokserko je res še kar vzorna 🙂 Seveda ne smemo biti nikoli popolnoma zadovoljni, hehe. Dejstvo je, da z vzgojenim psom nimaš težav in potem tudi ni težko najti varstva. Če bi mel podivjano žival, bi mi bilo pa še pred drugimi nerodno. Pes je pač odraz lastnika in po psih je hitro jasno, zakaj je stanje v državi tako, kot pač je, hehehe. Nobene discipline

  • Odgovori Zlobni 23. 9. 2014 at 20:09

    Mešančki so zakon, vsak je drugačen, pa še zdravje jim služi ! 😮

  • Odgovori Matej Zalar 23. 9. 2014 at 20:58

    Odlično, to je komentar, ki je manjkal. Malo žlahtnega pametovanja.

  • Odgovori Blazz 24. 9. 2014 at 8:27

    Bravo Chefe, vidim da so ti jasne osnove! Če bi bilo le več ljudem ,bi bilo tut za marsikatere pse dosti bolše. 🙂
    Zlobni, ti pa več kot očitno nimaš pojma, hehe.

  • Odgovori Matej Zalar 24. 9. 2014 at 12:22

    @Blazz: Saj osnove so po mojem jasne marsikomu. Ampak kaj, ko je treba imet za psa čas. Danes ga pa starci niti za mulce ne najdejo. Permisivna vzgoja kot princip? Kje pa! Permisvna vzgoja je kvečjemu posledica lenobe, ker očitno nekateri raje prenašajo dretje in nered, kot da bi se z mularijo dejansko ukvarjali.

  • Odgovori Anja 24. 9. 2014 at 14:40

    Bokserji so super psi, z ogromno energijo. Enim ljudem je težava, ker jih je za razliko od borderjev, nemških ovčarjev, malo težje motivirat in ker rukni, cukni ne deluje, so prepametni in preponosni, da bi se vdali sili in ker je treba njihovo kondicijo glede pozornosti postopno razvijat in 1h drilanja ne gre v kontekst šolanja, niti vzgoje…Sicer pa. jaz spodbijam skakanje na mene in “vsesplošno norost”. Pa še vseeno imam ljubi mir pri mizi in kadar sem na kavču. Ob predpostavki, da je psica dobila nekaj svoje pozornosti, da se je njena energija usmirala v nekaj kar je izpolni pa nekaj vaj za samokontrolo že od štarta….Je pa res, da ob bokserju ni variante, da nimaš sobne kletke! Ker so v času samote in dokler ne odrastejo pravi terminatorji!

  • Odgovori Matej Zalar 24. 9. 2014 at 15:39

    @Anja: Jasno, tudi moja skače – ko je čas za gro. Ko ni, pač ni.

  • Odgovori kalbo 1. 10. 2014 at 9:40

    Jest podobne poslušam za svojega cucka, ki je Jack Russell terrier. Preden je prišel k hiši je blo pametovanje, joj, tej psi so neukrotljivi, bla bla bla, in potem od istih joooj, koookjelušškannn, kok si strog gestapovc bla bla bla, ne morš tok mejhne kepce zapret v boks, ko se voziš, lej k joka, pa pust mu no copat, sej je toookluškan. Ja madona, otrok ne pustim nekontrolirano noret, pa tud psa ne bom, otroc se vozjo pripeti v avtu, pa se bo še pes navadil, da se vozi v boksu. Nevzgojen pes je katastrofa, pa pasma niti ni važna, z nevzgojenimi mulci je pa podobno.

    Vsa čast za vzgojeno psico, upam in delam na tem, da bo tud moj mali terier ubogljiv in umirjen ko je treba in nor in terierski ko je čas za to. Imaš pa folk takavin onakav, zdaj šele vidim v pasji mali šoli. Tja sva šla zato, ker drugje nimam šans za socializacijo z drugimi psi.

  • Odgovori Matej Zalar 1. 10. 2014 at 11:08

    Saj danes niti otroci niso vzgojeni, kako naj bodo šele psi.

  • Odgovori kalbo 1. 10. 2014 at 11:14

    Nekateri so, oziroma se trudimo iz dneva v dan, da bi bili, veliko jih pa ni, podobno je pa s psi ja.

  • Odgovori Dejan von Štiglinovsky 5. 11. 2014 at 19:54

    Veri gud.

    Doma imamo dva nemška bokserja (Bligh – 15 mesecev, Edith – 5 mesecev).

    Baje so eni redkih psov, ki se znajo igrati tudi, ko so sami s sabo. 🙂 Zato pa ti lahko, če jih pustiš dlje časa same, naredijo pravo galamo po sobi, če nimaš npr. boksa, da ga v njega zapreš.

    Ampak v boks ga pa ne smeš zapreti z razlogom, da ga kaznuješ. To si pes potem narobe predstavlja. Ampak o tem bi lahko še pisal in pisal …

    Vse je v vzgoji.

    Bligha smo vozili v pasjo šolo in se naučili pravilnega pristopa do vzgoje psa. Včasih moraš bit kar strog z njim. Treba je veliko potrpljenja. Predvsem pa ljubezni. Če nisi pripravljen živali najprej ljubiti, potem res nima smisla kupovati psa (oz. v tem primeru nemškega bokserja) samo zato, ker ti je “lušten”.

    Edith pa vzgajamo sami doma in ne hodimo več v pasjo šolo – ker smo se naučili pravilnega pristopa.

    Sta pa prava dva bisera, res. V hišo sta prinesla smeh in veselje. 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 6. 11. 2014 at 0:18

    @Dejan: Jaz je v boks niti ne zapiram, ampak jo tja samo neženem. N vem kdaj sem nazadnje kletko zaprl. In psica točno ve, kdaj jo kaznujem in kdaj ne. Ča ušpiči naumnost,m jo večinoma z dvema prstoma krcnem po gobcu in je vsa pohledvna – če se z njo igram, jo pa po gobcu mlatim z vso močjo, a je to sploh ne prizadene.

    Hočem povedat, da točno ve, kdaj je kaznovana in kdaj ne.

    Imeti dva bokserja … aaaaaaaaaa! Bravo 🙂

  • Odgovori Dejan von Štiglinovsky 6. 11. 2014 at 1:26

    Ja, tudi pri nas je isto – pri Edith je pač tako, da se še uči. In imamo isti pristop kot si ti opisal. Pač jo pošljemo v boks, ampak ne zapremo vratc. In če pride iz boksa. Jo naženemo spet nazaj. In če spet pride – spet. Dokler se ne nauči. 🙂

    V boks pa ju zapremo samo takrat, če se kam pač gre in nikogar ni doma. Drugače pa smo skupaj lepo. Jebiga, pač dlako puščata, ampak tisto je najmanj pomembno. 🙂

    Ja – res sta face! Obadva. 😀

  • Odgovori Mateja D. Murgelj 8. 7. 2016 at 10:06

    Najboljši opis kdajkoli 🙂 🙂

  • Odgovori Tanja Draksler 26. 9. 2017 at 13:33

    Jaz imam drugega bokserja, Prvega sem imela od 12 do 18 leta. Moja največja pasja ljubezen. Vmes sem imela druge pse, ker bokserja nisem upala.. Nisem pozabila vso ljubezen, ki mi jo je dal ampak veliko solz tudi.. Ko sem zamujala v šolo, starši v službo, ko se je on odločil, da zbeži, da nagaja (ni se pustil pripeti nazaj na vrvico).. Vseeno je ostalo hrepenjenje,.. Letos sem bila 50 in ko sem dojela, da mogoče nikoli več ne bom imela bokserja me je obsedla nora ideja, da moram imeti še enega.. Ko me želja po 5 mesecih ni popustila so se doma omehčali in kupili smo bokserja. Za razliko od mojega moža in otrok, sem vedela kaj me čaka.. Vse se vrti oko njega, dan se začenja ob 5 h . zjutraj z enournim daljšim sprehodom in podajanje vrvice se nadaljuje do 22 h. Kaj naj vam rečem, še pasja šola 2 x tedensko. Utrujeni in zaspani smo zadeto srečni, sproščeni in celo še bolj outdoor aktivni. Prvega bokserja nismo šolali in smo imeli še srečo, ker nas je oboževal in dokaj ubogal. Naš piflar je najboljši v pasji šoli ampak, ko ga zagrabi trma ali igrivost ga moramo prizemljiti. Ni kaj, če veš kaj te čaka, če si pripravljen na odrekanja in potepanja po naravi najmanj 10 km in seveda, če imaš smisel za humor je to pravi pes za te :=)

  • Komentiraj