Na uho mi je prišlo, da bo tako imenovana levousmerjena politična struja zaradi nestrinjanja z Ustavnim sodiščem zakonodajo prilagodila svoji ideologiji tako, da bodo spremenili ustavo. Kakšen populist bi ob tem zagrmel, da gre za ugrabitev države, tokrat ne po mafijski, ampak politični liniji. In po mojem ne bi bil daleč od resnice.
O nepravičnosti sistema, ki stroške za izvajanje javno veljavnih šolskih programov financira le 85-odstotno, sem pisal že pred poltretjim letom. Skušal sem razložiti, da ne gre za 100-odstotno financiranje zasebnih šol, kot vztrajno in nepravilno poudarjajo politikanti, temveč le za financiranje izvedbe javno veljavnih šolskih programov v obsegu, kot ga določajo pravila. Vse ostale, režijske in vzdrževalne stroške ter dodatne vsebine, zasebna šola financira sama oziroma jih financirajo starši otrok.
To sicer pomeni, da ima lahko zasebna šola v primerjavi z javnimi ustanovami res boljši program in navsezadnje boljše rezultate, a morajo ta strošek še vedno kriti starši, najsibo zato, ker jim je bolj všeč drugačen sistem šolanja, kot ga recimo ponujata Waldorfska šola ali Pedagogika Montessori, bodisi ker se gredo elitizem bodisi zato, ker si želijo vzgoje v krščanskem duhu, ne da bi šolska ministrica črkobralsko prijavljala šolo zaradi kakega blagoslova, ki jo moti iz ideoloških razlogov.
Vsakemu, ki živi v Sloveniji več kot leto dni, mora biti jasno, da predlagatelje spremembe ustave motijo katoliške zasebne šole, ostale zasebne šole pa so kolateralna škoda. Seveda katoliške šole ne motijo samo politikov,ki se le ukvarjajo z zadevami, ki prinašajo politične točke. En dan bi ob nedeljah zapirali trgovine, drugi dan bi reševali nekega begunca pred izgonom ali grmeli, da je taisti begunec storil zavržno dejanje, ker je pobegnil pred vojno, tretji dan pa bi spremenili ustavo, kot da je največji problem izobraževalnega sistema peščica zasebnih šol.
Javno mnenje o katoliških šolah sem lahko skozi leta bolje spremljal zato, ker sem tudi jaz dokončal katoliško gimnazijo in vem na kakšen način odreagirajo ljudje ob tem podatku – eni s kancem dobronamernega posmeha, drugi s precej odkrito zgroženostjo, tretji z nejevero, da sem kolikor toliko normalen, saj vlada splošno prepričanje, da katoliške šole obiskujejo samo verski fanatiki.
Prvič, starši me niso silili v katoliško gimnazijo. In drugič, kljub strožjemu šolskemu redu kot na javnih gimnazijah me nihče ni pretirano silil k molitvi, niso pridigali, da nam bo zaradi onaniranja odpadel penis, niso nas posiljevali s kreacionističnimi teorijami in nihče mi ni težil, če sem se s punco lizal na šolskem hodniku.
Razlika je bila bolj ali manj le v tem, da so starši plačali 15 odstotkov stroškov za izvajanje splošno veljavnega šolskega programa in poleg tega še dodatne vsebine, ki niso bile del veljavnega šolskega programa. Še več – ko je že govora o nekakšnem uvajanju elitizma –, če se prav spomnim, so dobivali prazne položnice, tako da je vsak plačal po svojih zmožnostih. Na Gimnaziji Želimlje so se gotovo šolali tudi dijaki iz revnih okolij in nikoli nisem imel občutka, da sem del elite, razen, da so rezultati maturantov z Gimnazije Želimlje med najboljšimi v Sloveniji.
A to v sistemu najnižjega skupnega imenovalca ni pomembno. Politiki je malo mar za otroke, ki bi jim starši radi omogočili čim boljši način šolanja. To potem dušebrižno zapakirajo v nekakšno plemenito skrb za javno šolstvo. Ne trdim, da je slovenski sistem javnega šolstva slab, trdim pa, da ga ne gre kar povprek hvaliti, in da po drugi strani zasebnih šol ne gre slikati kot nekakšnih bavbavov.
Kot da bo v čedalje bolj sekularni družbi število katoliških šol tako naraslo, da bo ogroženo javno šolstvo. Kot da Waldorfske, Montessori in podobne šole kjerkoli ogrožajo sistem javnega šolstva. In navsezadnje: mar res mislite, da bomo preprečili elitizem s tem, da bodo morali manjši del stroškov javno veljavnega šolskega programa plačati starši? Bojda se šolnine za zasebne katoliške gimnazije gibajo okoli 60 evrov mesečno kar je recimo toliko, kot jaz vsak mesec plačam za telefon in internet. Ne bi rekel, da je to elitizem. Predstavljam si, da izobraževanje na elitni šoli stane precej več, recimo deset tisočakov letno. Bomo elitizem preprečili, če bomo bogatim staršem k temu strošku obesili še tistih 15 odstotkov? Ali gre morda za to, da se bo zasebne šole sčasoma povsem izvzelo iz sistema sofinanciranja, s čimer bodo dejansko postale elitne tudi tiste zasebne šole, ki si jih lahko danes privošči vsak?
Samo da bo zadoščeno ideologiji. Četudi je treba zato spreminjati ustavo.
53 komentarjev
Word!!!!
Kratko in jasno. Gre se za ideologijo in kulturni boj, to pač vedno vžge pri volilnem telesu. In za zaplankanost. To včeraj v DZ je bila norija par exellence. Jaz celo razumem politiko, da počne takšen cirkus in se posmehuje zdravi pameti, saj jo volilno telo za takšne neumnosti potem na volitvah vednno nagradi. Da pa v državi nimamo par suverenih in svobodnih intelektualcev in mnenjskih voditeljev različnih svetonazorskih pogledov, ki bi ob včerajšnjem ideološkem betonu v DZ malo povzdignili glas in se distancirali od te norije, no to pa je razočaranje. Ampak če pogledam realno, mogoče niti ne. Pri nas so vsi javni vplivni ljudje na takšen ali drugačen način priklopljeni na javni denar, hranijo se iz javnega denarja, totalen poraz za slovensko intelektualno elito, ki se je zreducirala na nivo kruhoborstva in drobtinic z državne mize.
Tako nekako, ja … se pa človek težko odloči kaj je huje. To, da sproti uničujejo povsem soliden in v svojem bistvu celo delujoči egalitarni sistem ali dejstvo, da delajo z ustavo kot svinja z mehom. Da bi popravili sistem volitev, oh, to pa ne, ker potem razni Möderndörferji in Hani in podobna politikantska svojat bržkone nikoli več ne bi videla parlamenta. Ker točno za to gre. Za frdamano kruhoborstvo.
:))…za Hana ne rabiš skrbet. On je ustanovitelj, žena pa direktorica malega družinskega podjetja, ki Pivovarni Laško ekskluzivno dobavlja etikete za steklenice, posel vreden preko 1,4 M EUR letno, ki ga opravljajo že več let. Pa tudi ob prodaji svojih delnic Pivovarne Laško Heinikenu je pokasiral lepih 210.000 eur, pri prodaji Mercatorja 50.000 eur….skratka, gospod se znajde in zna poskrbeti zase.
Patetično je potem samo to, kako Han zase in za svojo družino poskrbi in fura ekskluzivni kapitalizem, v politiki in DZ pa se bori proti privatizaciji, proti kapitalizmu, za solidarnost, enakost in bla bla bla….Za mene kapital in denar, za vas enakost in solidarnost :)).
Če bi bilo drugače zanj ne bi bilo denarja. Nastopi konkurenca in odpade kot gnila hruška. Nekako je treba preživet.
Potem pa nekateri trdite, da komunisti niso podjetni in da živijo na tuj račun, ker ne znajo zaslužiti svojega denarja. Tale spodaj, ki nekaj pleteniči o konkurenci, lahko ustanovi svoje podjetje in izrine Hana s trga, če je bolj sposoben.
@Uroš: Poglej, Han je eden najbolj ostudnih poslancev DZ nasploh. Kako si recimo primitivec sploh dovoli nagovarjati voditeljico z “draga moja Rosvita”? Si predstavljaš, da bi tako voditeljico nagovarjal kak SDS-ovec? Sledil bi medijski pogrom kako si vendar dovoli kaj takega. Temu primitivcu se ne zgodi nič. Ampak, dobro, to so te male posebnosti slovenske dežele …
Ni res, da se ne oglasi noben pravnik, vsaj od spodaj podpisanih v tej izjavi” sem pričakoval, da se bodo oglasili. Žal pa je to objavil samo nek nišni medij. Ve se, zakaj: ker je javno mnenje, ki ga seveda podpihuje politika, pač nenaklojneno vsaki zasebni pobudi. Tudi v Odmeve so denimo povabili komentirati to zadevo samo poslance, morali bi pa strokovnjake.
Se opravičujem, zdaj vidim, da so včeraj omenjeno izjavo dr. Avblja, dr. Terška in dr. Toplaka omenili tudi v Odmevih.
Javno veljavni program ne bi smel biti pogoj za financiranje iz javnih sredstev. Javno veljavni program je samo prednost, ki daje možnost učencem in dijakom, da se lažje vpišejo na javne fakultete. Zasebno šolstvo bi se moralo financirati samo in ne iz javnih sredstev.
Seveda nihče ne onemogoča, da zasebne šole poleg javno veljavnega programa ne poučujejo še miljon drugih stvari. Zaradi mene tudi kreacionizem.
Ne razumem prav dobro kaj hočeš povedati. Vem pa kako je odločilo ustavno sodišče. Morda nam boš pa zaupal kaj te v resnici moti na primer pri Waldorfski šoli?
Debata je o financiranju šolstva in ne o programu kamor želiš preusmeriti vse skupaj (Waldorfska). Mene ne moti nobena zasebna šola dokler se financira sama in ne iz javnih sredstev. Naše javne šole so odlične in jih je dovolj za vse učence.
Ne se hecat no, naše šole pa odlične… mogoče tiste, kjer se učitelji ekstra trudijo proti glupemu sistemu in nudijo samoiniciativno kaj več. V večini pa producirajo samo še teličke, ki se ne znajdejo v nobeni stvari.
Da je 2/3 poslancev podprlo tako spremembo ustave je bil zame precej hud šok. Pa vem, da je moderno in modro pljuvati po vsem, kar diši po RKC, in tudi tu je bil vselej prisoten ta podton (zapakiran v skrb za javno šolstvo), pa si kljub temu nisem mogel predstavljati, da bo temu tako. Tak populizem si zlahka predstavljam od Levice, pa od Bratuškove, in od par prenapetežev znotraj vladnih stran, ne pa kar vsi kot horda. V SMC je nenazadnje par precej etabliranih pravnikov, ki naj bi imeli nekaj pojma o pomenu ustave in njenem spreminjanju. Očitno je val populizma in kulturni boj dobil prednost pred ustavnimi teorijami, ki jih predavajo na pravni fakulteti. Res bedno, nekaj teh profesorjev (recimo Horvata) sem dejansko cenil.
p.s. je tvoj kolega Teršek že bil popljuvan kot podaljšek SDS-a v temle primeru? Pa pred enim tednom kot podaljšek Levice ker si je drznil povedati, da bi država pri azilih vseeno lahko upoštevala tudi napore posameznika glede integriranja v našo družbo? Ni lahko biti nekje vmes in z argumenti dražiti zdaj ene in zdaj druge prenapeteže :))
Zatič seveda tiči v enakosti™. V enakosti™ ljudske federativne socialokibustične republike Slovenije so namreč vse šole enako dobre; razred s šestimi učenci ob Tromeji, tisočglava šola v Ljubljani in podružnica na obrobju občine Kočevje z desetino romskih otrok so namreč povsem enake™. Izvajajo enak program, učitelji dobijo enako plačo, in, ne bodiga ga len, vsi otroci so enakostno™ izobraženi. Enako logično potem tudi sledi, da je v generaciji cca. 20.000 otrok tudi enakostna™ razporeditev ocen, kjer jih je kar 3/4 dosega prav dobre ali odlične rezultate. Enakostno™ so potem tudi konec leta evalvirani tudi njihovi učitelji in učiteljice, kjer jih še več, približno 90% dobi oceno odlično in s tem enako™ možnosti kot njihovi sodelavci, da skoraj avtomatsko napeedujejo po plačilnih razredih. Kaj bi delali razlike med učenjem prvega razreda, ali 14-letnih dvometrašev. Vsi so namreč enaki™.
Zakaj bi vendar kdorkoli želel rušiti to utopijo enakosti™ in delati škodo s programi, ki nekako vendarle uspejo ustvariti boljše rezultate in kvalitetnejše učence, če pa že mi enakostno™ štancamo nadpovprečne rezulate (če ne verjamete samo poglejte STROKOVNE ™ ocene naših učencev in STROKOVNE™ ocene našega dela ter avtomatska napredovanja)?
Ni kaj dodat.
*****
Če je javna šola 100% financirana, ne vem od kod mi potem tri položnice vsak mesec? Za vsakega otroka po ena. Nobena nikoli nižja od 50 eur. Sicer se pa strinjam glede stanja na katoliških šolah, tvoje napisano lahko do vejice potrdim tudi za škofijsko klasično gimnazijo, ampak pred 20 leti, ko so se vpisovale prve generacije, danes je mogoče že čisto drugače in na to šolo (še posebej pa iz nje) hodijo marsovci.
Ja, zasebno to, zasebno ono, vsi ti zasebniki bi se pa napajali iz javnih financ, vsi bi bili na davkoplačevalskih subvencijah in potem še srali, da so davki previsoki. Pa kakšne so to elite, če pri menda 85% javno financiranih “zasebnih” šolah ne zmorejo 15% samoplačništva?
Lol, samo javna sredstva se napajajo iz zasebnih zepov. Plus, mi imamo javno solstvo, ne drzavno. To pomeni, da naj bi imeli otroci solo zastonj, ne pa da morajo biti vse sole drzavne, poleg tega otrok, ki gre na zasebno solo ne naredi stroska v drzavni, davke pa starsi vseeno placajo.
Revolucija in razredni boj pri nas še kar trajata.
Sta se vmes samo malo potuhnila.
.
Grozljivo, kje živimo.
Kakšna revolucija in razredni boj pa potekata? Potuhnjena revolucija? Lahko ta nesmisel nekako razložiš?
Evo ti citat Tomaža Štiha:
Odkar je rdeči Miro prevzel oblast se ukvarjamo le še z razrednim bojem. Zasebniki ne smejo oskrbovati z vodo; odpirati šol; delati ob nedeljah; nuditi zdravstvenega zavarovanja; se iti sharing ekonomije ala AirBNB in Uber; se iti bančništva… Je še kaj drugega narobe v državi ali pa so zasebniki, ki še kaj delajo in ustvarjajo edini problem ljudske oblasti?
Še moja misel:
Če že zaradi ideoloških razlogov spreminjajo ustavo, naj bodo poslanci malo bolj produktivni in istočasno v ustavo zapišejo še določilo, da mora v vsaki učilnici našega najboljšega, brezplačnega javnega šolstva, viseti slika Josipa Broza Tita, zraven njegove še slika našega “prvega predsednika” MK in slika trenutnega predsednika vlade.
.
Da ne bo, zaradi te malenkostne “uskladitve s smernicami”, potrebno ustave spet spreminjati čez leto ali dve.
Težko je polemizirati z ljudmi, ki zelo očitno nočejo razumeti, da gre izključno za financiranje splošno veljavnih programov v istem obsegu, kot ga izvajajo javne šole, medtem ko morajo vse ostale stroške kriti šole same.
Mislim, da je 100-odstotnoa financiranje teh programov dobra rešitev, ker dejansko širi možnosti kakovostnega izobraževanja, kar bi si navsezadnje moral želeti vsak – namreč izobražene ljudi. Znano je, da se nekateri ne znajdejo v javnem šolskem sistemu in da lahko bistveno bolje napredujejo denimo po waldorskem ali Montessori sistemu – v prvem primeru bi lahko ostali povprečni, v drugih dveh se lahko morda na svojih področjih razvijejo bolje. Škoda bi jih bilo prikrajšati samo zato, ker na vse kriplje branimo “sistem javnega šolstva”, ki ga nikakor ne gre kar pavšalno hvaliti, kar so nekateri komentatorji tudi ugotovili.
Težko je tudi polemizirati z nekom, ki zasebno enači z elitnim. Poudaril sem, da v zasebni gimnaziji, ki sem jo obiskal, ni bilo slutiti nobenega elitizma – si pa predstavljam, da bi se to spremenilo v trenutku, ko bi ukinili sofinanciranje programa in za kakovostno izobraževanje prikrajšali mnoge, ki so bojda na tej zasebni šoli na koncu plačali manj, kot bi na javni – kar je povzel @Kekec s primerom stroškov, ki jih ima s šolanjem otroka na javni šoli.
In če se za trenutek odmaknemo od te tematike … še precej huje je, da neka politična nomenklatura ustavo prilagaja svoji ideologiji, čemur so pritrdili tudi trije cenjeni ustavni pravniki. In za vsaj enega izmed njih prav dobro vem, da ne omahuje, če je treba zaščititi ustavnost in pravičnost ne glede na to za koga gre – za Janeza Janšo, za Ahmada Šamija, za šolstvo ali pa za ustavo demokratične republike. Spreminjanje ustave zaradi nestrinjanja s tem kar je v njej zapisano, je nevarna praksa. Da si ne bo nekoč nekdo izmislil izbrisati 1. člen, kar bo potem še utemeljeval z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev (po principu glasovalnega stroja) in debilnim argumentom, kot je bil Hanov: “Poslanci smo v parlamentu zato, da spreminjamo družbene razmere.”
Žal ne znamo imeti demokracije.
@Matic Pekar: Tako. Bravo. Zaradi tega v tem primeru komentatorji brez kančka skepse ugotovijo, da so naše javne šole odlične (seveda, če je pa 3/4 prav dobrih in odličnih ter 90 % odličnih učiteljev).
Zakaj bi pa morala ustava biti nedotakljiva? Mislim, če že toliko nakladamo o fleksibilnosti. A je prilagodljivost rezervirana samo v procesih delavnih odnosov v kapitalisstičnih razmerah, v pravni materiji pa ne sme biti? Zakaj pa ustave ne bi smeli vsakih toliko modernizirati?
Ker je treba prej sprejeti splošni konsenz, ki ga v tem primeru ni. Ker je dobro prej za mnenje vprašati ustavne pravnike, česar v tem primeru tudi niso naredili. In ker je vsaj nehigienično, če ne protiustavno, zaobhajati odločitve Ustavnega sodišča s politikantskimi akcijami. Ampak verjetno nisem naštel dobolj dobrih razlogov, kajne?
Ne vem, kaj pravzaprav pomeni splošni konsenz? Se je kdo spraševal o kakem splošnem konsenzu, ko se je ustava pisala? Jo je kakšen splošni konsenz pisal? Okoli teh konsenzov hitro pridemo na spolzki led, ker ni v resnici splošnega dogovora okoli zakonov.
Še kako se strinjam z napisanim! Nenazadnje se začne že z vrtci/varstvi, kjer si soočen z dejstvom, da marca nobeden od bližnjih javnih vrtcev ne bo sprejel otroka, hkrati pa zasebnega varstva zanj država ne sofinancira. Še bolj ironično je, da nas na koncu to zasebno varstvo ni stalo skoraj nič več kot bi nas javni vrtec, je pa bilo v svoji kvadraturi in številu vzgojiteljic na otroka precej bolj luksuzno, da ne govorim o drobnih detajlih kot to, da so otroci dobili darila za rojstni dan in božič, da so jih peljali na sladoled … In iskreno rečeno bi skoraj zagotovo svojega otroka vpisala v zasebno osnovno šolo, če bi imeli v bližini kakšno drugo možnost kot waldorfsko šolo. Sama sem zaposlena v javnem šolskem sistemu in žal ne verjamem, da je dober. Ima svoje dobre strani, a po mojem mnenju na eni strani otrokom da premalo znanja (dejansko se morajo naučiti manj), na drugi strani pa se zdi, da so bolj obremenjeni. Skratka javno šolstvo zagotovo potrebuje mnogo sprememb, da bo dobro in se bo znebilo balasta. Žal pa se podobno kot drugje delajo zgolj lepotni popravki, zaposlene v sektorju pa se bolj slabo posluša. Skratka konkurenca je nujna in po mojem mnenju dobrodošla.
Zakaj potem država ne bi financirala še raznih babic, ki varujejo vnuke, ko so starši v službi? One so tudi konkurenca. Dajmo vso to konkurenco vzdrževat z javnim denarjem, da bomo lahko še bolj jamrali, kako so davki previsoki in zatirajo zasebno pobudo.
Če občine v tej socialni državi niso sposobne zagotoviti vrtca otrokom, bi dejansko tudi morale plačati stroške vrtca. Da je bil v Katjinem primeru zasebni vrtec na koncu celo cenejši – in bolj kakovosten – od javnega, je pa še ena posebnost socialne države po slovensko. Bržkone Katja zasluži preveč in njen mož ni samostojni podjetnik, torej morata plačevati brutalno visoke zneske za vrtec – za kazen, ker imata visoki plači. V tem primeru je res bolje pokazati sredinec javnemu vrtcu, otroka vpisati k zasebniku, v javnih vrtcih pa naj ostanejo otroci z družbenega dna. Vprašanje je samo kdo bo to potem financiral.
Ja, kdo bo to financiral? Če občine niso sposobne zagotoviti vrtca otrokom, je verjetno problem v pomanjkanju denarja. Kako naj bi torej te shirane občine potem morale plačati stroške vrtca?
Naj torej plačujejo vrtec starši? Od kje pa denar njim?
Starši so davkoplačevalci. Če nimajo denarja, ga tudi občina nima. Kaj čmo pa zdej?
Razlika med babico in organiziranim varstvom je nenazadnje že v tem, da eni plačujejo davke in nudijo zaposlitev ljudem, drugi pa ne. Sicer pa v mestu, kjer živimo je polna cena vrtca za otroka do treh let nekje 450 eur, če si občan plačaš največ 300 eur (in to je plačilni razred v katerega smo padli samo z enim otrokom). Zasebna varstva stanejo okrog 300 eur. Kako to, da lahko zasebniki preživijo s toliko manj denarja in hkrati nudijo višji nivo storitve? Ob tem, da zasebnik sam financira vse investicije, javni vrtec pa ne. Hkrati so državni vrtci diskriminatorni do otrok rojenih med marcem in septembrom, saj jih je v vrtec praktično nemogoče vpisati, razen potencialno, če bi ga vozil na drugi konec mesta (s tem mi gre ura časa, otrok pa v vrtcu ne sme biti več kot devet ur v povprečju, torej sem že tukaj na tankem ledu). Nisem torej za ukinitev javnega sistema, je pa čas, da se vprašamo, kam v njem odteka denar in morda tudi kaj o tem, da v njem še zdaleč niso vsi otroci enakopravni.
Kdo so tisti drugi, ki ne plačujejo davkov? DDV plačujemo vsi, tudi socialci. Davkom nihče ne pobegne.
Dobro povzeto :). Da – zasluživa preveč, zato plačava maksimum, dobiva pa minimum.
Pa gremo po tvoje… Težko je polemizirati z nekom, ki po eni strani vedno pljuva po parazitskem javnem sistemu, po drugi pa zagovarja dodatno parazitiranje še s strani zasebnega šolstva.
In ne, to ni primerljivo s koncesijami v zdravstvu. Če grem k privat dohtarju z napotnico bom dobil povsem enako obravnavo kot pri javnem (na vrsti čez x let, slabši materiali itd). V montessori/waldorf/xy šoli je pot/program do domnevno enakega rezultata/kompetenc (pa ni niti približno enak) pač popolnoma drugačna. Za nekatere verjetno res bistveno boljša opcija. Ampak, če si kdo želi take poti naj jo plača sam. Če so te šole tako zelo dobrodelne pa naj oprostijo plačila tiste, ki tega ne zmorejo. Mimogrede, katoliške šole smatram za dokaj benigne in manj problematične pri vsem skupaj, saj izvajajo praktično enak program z nekaj dodatki. Da je v tej debati zadeva zreducirana samo na njih je tudi svojevrstno zavajanje.
Tu so osnovno napako naredili že s 85%, ustavno sodišče v desni postavi pa pričakovano zapeljalo v situacijo kjer smo zdaj. Da se zadeva rešuje s spremembo ustave je katastrofa, ampak dokaj logična posledica prejšnjih korakov.
Matej, žal si v svojem izvajanju nenatančen. Šolski sistem je organiziran malo drugače kot si ga predstavljaš. Javne šole izvajajo javni program in ta je financiran v celoti; zasebne šole, ki izvajajo javni program imajo koncesijo in so tudi financirane v celoti; zasebne šole, o katerih je govora, pa ne izvajajo javnega programa, saj izvajajo svoj program, ki je prodobil veljavo javnega programa – to pomeni, da samo dosega standarde znanja, na podlagi katerih lahko osnovnošolec, ko ta program zaključi, svoje šolanje nadaljuje, saj se šteje, da je zaključil osnovnošolsko izobrazbo. Zakon o osnovni šoli zelo jasno zapiše, da lahko omenjene osnovne šole prilagodijo svoj kurikulum (kar pomeni tudi različno število ur predmetnika, kar se še posebej pozna pri naravoslovnih predmetih), pa vendar mora biti normativno urejen tako, da bo otrok dosegel minimalna znanja, na podlagi katerih mu lahko država osnovnošolsko izobrazbo (ki je obezna po ustavi) prizna. Pisati, da te šole izvajajo javno veljavni program je napačno. Toliko, da se razčisti polemika okoli pojma javne veljavnosti. Imaš prav, ustavno sodišče se ni izreklo, da je potrebno program teh šol financirati v celoti. Programi v šoli se namreč delijo na obvezni in razširjeni del. Ustavno sodišče je reklo, da se mora financirati samo obvezni del teh programov, ker se je naslonilo na ustavno dikcijo, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Tako razumljena interpretacija sodišča pa poenostavljeno pomeni, da bi morali vsako zasebno pobudo znotraj osnovnošolskega izobraževanja financirati iz javnih sredstev in na to v resnici tudi napotuje odločba ustavnega sodišča. Pri tem, da se ustavno sodišče ni opredelilo do zakonodaje, kjer država nima jasne regulative na kakšen način se veljavnost pridobi, omenjenih programov ne more evalvirati (kot to počne na področju visokega šolstva z akreditacijo) in v kolikor bi hipotetično kršitev ugotovila, tudi veljavnosti ne more odvzeti in tako prenehati financirati (po zdaj veljavni zakonodaji 85% celotnega programa) omenjenih šol. Res je, da se je zadeva spolitizirala zaradi dveh katoliških šol, a zadeva je v resnici veliko bolj kompleksna kot deluje na prvi pogled, zato tudi razumem pozive za spremembo ustave. Ker če bi natančno sledili politiki odločbe ustavnega sodišča, potem bi v resnici šolstvo lahko privatizirali: to so naredili že na Švedskem, kjer so opevali konkurenčnost šol, pa se jim je šolski sistem sesul in sedaj gredo s spremembami zakonodaje nazaj v centralizacijo šolskega sistema. Kaj je šlo narobe? Na Švedskem (kot edini državi v Evropi), so popolnoma liberalizirali šolski sistem, na način, da ima starš popolno svobodo vpisati otroka v šolo po lastni izbiri. Na eni strani so šole (različnih vrednostnih usmeritev in premoženjskega stanja stašrev) začele tekmovati za dijake (tudi z raznimi reklamnimi pobudami kot so vstopnice za v kino, na bazen, novi telefoni, ipd), po drugi strani pa so se otroci začeli znotraj določenega okolja segregirati glede versko pripadnost in gmotni položaj stršev. To je šlo v delu celo tako daleč, da so se takšna okolja začela getoizirati (starši so se z namenom bližine šol priseljevali v določen kraj) na podlagi verskega ali socialnega statusa. Še več, pokazalo se je, da se na tak način (prek šole) želijo druga druge izogibati različne družbene skupine. In to niso natolcevanja, temveč študije tako švedske nacionalne agencije za kakovost šolstva, kot tudi študije OECD. Sistem javnega šolstva, kot ga poznamo pri nas, zagotovo ni optimalno. Mariskaj je potrebno popraviti tako na področju kurikuluma kot tudi na poročju samega pristopa poučevanja in vzgoje. Je pa potrebno poudariti, da ima javno osnovno (laično) šolstvo ne samo funkcijo pridobivanja znanja, temveč tudi močno sociološko komponento, ki je ne gre zanemariti. Tako da v tem delu tudi sam podpiram spremembo ustave, ne zdi se mi nič moralno spornega na njej, v koliko bi to pomenilo jasneše razmerje med javnim in zaebnim šolstvom. Pobudniki ustave so tako ali tako rekli, da s spremebo ustave ne želijo onemogočiti zasebnega šolstva, temveč samo urediti razmerja znotraj šolskega sistema. Kar je prav. Pa brez zamere, nisem želel biti znanstveno pokroviteljski. Moral sem opozoriti na določena dejstva, ki so se v javnem diskurzu izgubila, da bi debata lahko bila jasnejša.
Take vrste komentarjev pogrešam predvsem med novinarji. Če novinar poroča otej temi, se pač ne bi smel pustiti zaplesti v ideološke debate, ki so sicer lahko zelo gledane, čeprav so običajno zelo bedaste. Filip, ali morda veš v kolikšni meri je zasebnim šolam dovoljeno prilagoditi predmetnik? Ali velja neka pavšalna ocena, da lahko npr. odvzamejo 15% ur rednega programa in ga zamenjajo s svojim?
Če pogledamo dicijo zakona: javne šole morajo kot obvezen kurikulum izvajati pouk slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, tujega jezika, zgodovine, družbe, geografije, domovinske in državljanske kulture in etike, matematike, naravoslovja, spoznavanja okolja, naravoslovja in tehnike, kemije, biologije, fizike, likovne umetnosti, glasbene umetnosti, športa, tehnike in tehnologije ter gospodinjstva. Medtem ko omenjene zasebne šole izvajajo obvezno: pouk slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta in vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Torej je teh predmetov na zasebni šoli lahko tudi manj. Vprašanje ostaja, kaj to dejansko pomeni na ravni števila ur pouka. Ne vem, če je to teh 15%, ki izhaja iz financiranja. Namreč, po sedaj veljavni zakonodaji imajo v celoti financiran 85% programa, pod katero spadajo tudi dodatne dejavnosti, jutranje varstvo, itd…
@Filip: Nobene zamere ni, pogrešamo normalne komentatorje, ki imajo kaj pametnega povedati.
Če prav razumem prvi del tvojega komentarja: šole, ki ne izvajajo veljavnega programa, ne pridobijo javnih sredstev. Dejansko odločitev US verjetno pomeni tudi, da midva ustanoviva zasebno šolo, zaposliva učitelje, ki delajo po javnem programu, in pobereva dobiček – če prav razumem lahko to narediva brez jasnih kriterijev pridobivanja veljavnosti in ne da bi bila sankcionirana, ko bi izobraževanje izvajali slabo. To razumem – ampak tega se ne rečuje s spremembo ustave, pač pa s spremembo zakonodaje, ki lahko zaradi mene brutalno zaostri pogoje za pridobitev koncesije.
Noro bi bilo rešitev javnega šolstva iskati v nekakšni konkurenci in liberalizaciji šolstva po vzoru Švedske, ampak nekako dvomim, da bi spoštovanje odločitve US zaradi tistih par 100 evrov letno spodbudilo nastajanje zasebnih šol do te mere, da bi dejansko ogrozile sistem javnega šolstva. Navsezadnje malo dvomim, da se dejavnost osnovnega in srednješolskega izpbraževanja komu kaj posebej splača (se pa recimo splača javnim fakultetam izredni študij, javnim srednjim šolam pa večerne šole ali kakorkoli že pravijo temu).
Sicer pa je, bolj, kot način financiranja zasebnih šol, v tem primeru problematično nerazumevanje demokracije. V to se nisem preveč vtikal, ker mi samo zdrava pamet pravi, da je vsaj nekorektno zaobhajati odločitve US skozi dvotretjinsko večino v parlamentu – a v resnici je tudi protiustavno. In tega si nisem izmislil jaz, ampak href=”http://www.rtvslo.si/kolumne/ustavniska-slovnica-sprememba-besedila-v-ustavi-je-lahko-protiustavni-akt/438662″>strokovnjaki za ustavno pravo.
Seveda kričačem morda tudi to ne bo dovolj … tudi, ko sem pred leti – na podlagi svoje zdrave pameti – pisal, da je nepošteno Vaskrsiću zarubiti hišo zaradi banalnega dolga, ne glede na to, da je Vaskrsić lump, so me zmerjali kričači, celo pravniki pa so me učili paragrafov. Kakšnih deset let po tistem je ESČP dalo prav Vaskrsiću. Zmagovalcev v tem primeru ni bilo, samo poraženci.
Tako je, imamo zasebne šole, ki veljavnosti niso pridobile : primer ameriška, birtanska, francoska…to so večinoma tuje šole. Šole o katerih se pogovarjamo, so to veljavnost pridobile lahko tudi na način, kot si ga ti v resnici karikiral. Namreč, da, že sedaj lahko midva ustanoviva zasebno osnovno šolo, veljavnost pridobiva tako, da prepiševa kurikulum javne šole, dodava nekaj svojih predmetov in ta krikulum pošljeva na strokovni svet ministrstva za izobraževanje. Jasno je, da strokovni svet ne more odločiti drugače, kot da to veljavnost (doseganje standardov znanja) potrdi. Po veljavni zakonodaji bi nama država avtomatično plačevala 85% celotnega programa. Midva pa bi staršem zaračunala šolnino, za katero bi navedla, da je 15% razlika programa (ampak kdo pa to lahko dejansko normira in preveri?), plus dodala bi stroške za vzdrževanje stavbe; kar pomeni, da bi na ta račun tudi lahko služila. Koliko se komu izplača…hm, po mojem se, če ne takšnega vika in krika ne bi bilo, medtem ko se je zelo priročno sklicevati na ideologijo. In ne, pri teh šolah ne gre za koncesijo. Koncesijske šole dobijo v celoti financiran program s strani države in šolnin ne zaračunavajo, kot je katoliška gimnazija, ki si jo, glede na prebrano, ti obiskoval. Šolnine nisi plačeval, si verjetno moral plačevati prispevke za vzdrževanje stavbe, programa samega pa ne, ker ga je gimnazija dobila v celoti financiranega s strani države, z izjemo verjetno verouka. V resnici gre pri teh šolah za neko kvazi para koncesijsko dejavnost, ki ni ne tič ne miš. In dodatno je zapletlo še US, ki je odločalo mimo nekih strokovnih norm, po mojem mnenju. Še posebej zato, ker je Evropsko sodišče za človekove pravice (zato poziva ustavnih pravnikov, ki ga navajaš, žal razumem kot trenutek lastne pomembnosti kot pa dejanskega razumevanja stvari) sklicujoč se na Evropsko konvencijo za človekove pravice odločilo (tožba posameznika proti Belgiji), da država v nobenem primeru ni dolžna financirati zasebnega šolstva, mora samo zagotavljati pogoje, da to obstaja. Tu pa jaz malo zastrižem z ušesi, ker je potrebno sodbe ESČPja razumeti pravno neposredno, tako pri odločitvi US kot tudi pri spremembi ustave. Kolikor je meni znano, lahko poslanci DZ kadarkoli spremenijo ustavo (če imaji za to potrebno večino), saj so oni ustavodajalci in ne ustavno sodišče. Je pa res, da morajo biti uzance spremembe uokvirjene znotraj ustavne sodne prakse in mednarodnega prava. Hecno se mi zdi, da so se spravili na poslance, kot da delajo nekaj sprevženega, če pa sploh ne vemo, kakšna ta sprememba je. A jo je kdo videl? Morda tile trije pomembneži? Lahko bi se strinjal s pogromom, če bi sprememba želela biti v neskladju s kriteriji, ki sem jih naštel. Ampak trenutno je znano samo dejstvo, da se je 60 poslancev zavedalo, da nekaj na ravni ustave glede razmerja med javnim in zasebnim ne štima. Končno! Ne štima že zadnjih 25 let. Samo poglejmo, kaj se dogaja na ravni srednjih šol in fakultet (sam si odlično izpostavil primer). Sicer pa imaš prav, vse našteto se ureja z zakonom. Ampak kako to urejati z zakonom, če pa na ustavni ravni sploh nimamo norme, kaj je javno in kaj zasebno. Namreč, še ena odločba ustavnega sodišča čaka na izpolnitev – definiranje javne službe. Kako bo država to odločbo implementirala, če pa osnovnega razmerja nimamo razčiščenega, saj vemo, da lahko tudi zasebnik izvaja (kot koncesionar) javno službo… V bistvu je US z interpretacijo člena ustave zakuhalo zagato, da imamo Švedska na ravni osnovnega šolstva pred vrati, samo politični interes se mora zgoditi. Tenutno ga ni, ampak če poslušam komentiranje NSi, pa tudi SDS, potem bi me lahko skrbelo. Ker so takšnemu šolskemu sistemu politično naklonjeni. Na drugi strani pa gledam pobudnike spremembe…če ne bodo razne Levice prenehale z naskakovanjem protikatoliškega vala in nabiranja točk, potem do spremembe zagotovo ne bo prišlo, ker se verejtno ne bodo mogli uskladiti glede končne verzije. Ne vem, si mislim. Bo pa ta trenutek urejanja razmerja na ravni ustave, če bo zaradi ideologije zamujen, v resnici pokazal, koliko smo demokratično zreli.
Pa samo še to…sam sem imel otroka v zasebnem vrtcu. Ni šans, da je zasebni vrtec cenejši kot javni.
Saj ni vse v ceni. Je tudi nekaj v kakovosti storitve. Je bil otrok v zasebnem vrtcu česa boljšega deležen, kot bi bil v javnem?
Jaz sem bil z vrtcem zadovoljen in o kakovosti izvedbe ne dovmim. A vseeno moj komentar leti na ceno, ker je bilo zapisano, da je zasebni vrtec lahko cenejši kot javni. To enostavno ne drži. Ne more biti cenejši kot javni, saj ga starš v celoti plača sam (sofinanciranje s strani občine je minimalno), medtem ko je sofinanciranje programov javnih vrtcev s strani občine in države večje. Preprosta matematika.
Ja, ampak poanta zasebnega je menda v tem, da se plača nadstandard iz lastnega žepa. Vsaj tako je to po svetu. Tukaj bi se pa šli zasebniki neke programe na javnem nivoju in kasirali denar iz proračuna. Pa potem se pritoževali nad visokimi davki. Od kje pa naj denar pride? Z vesolja?
@Anonimno: Nadstandard se v vsakem primeru plača iz lastnega žepa. Pričakoval bi, da bi bilo enako v zdravstvu: z napotnico bo obiskal kateregakoli zdravnika, ta bi opravil storitev in zaračunal ceno storitve ZZZS po veljavnem ceniku za javne storitve, nadstandard pa pacientu. Tako seveda ne gre zaradi tako imenovane obrambe javnega zdravstva.
@Filip: V glavnem se strinjava, da se na tak način ustave ne spreminja. Ne spreminja se je s tem, da se ena in druga politična opcija ribata na ravni ideologije – ne brez razloga zdaj, ko se začenja predvolilna kampanja. Težko me levica prepriča z argumenti o nekakšnem elitizmu, kot me bo desnica težko prepričala, da jim je kaj mar za waldorfsko in montessori pedagogiko.
Kolikor jaz vem, obstaja pri zasebnih srednjih šolah razlika ali je program financiran 100% ali 85% zaradi različne zakonodaje v času ustanovitve šole in ne zaradi tega, ker bi nekatere izvajale program s koncesijo, druge pa brez. Je pa res da, če katera šola res izvaja program s koncesijo, se ta financira vedno 100%. Namen koncesije je zagotavljanje izvajanja programa, ki ga javne šole ne izvajajo, zato 100%.
Problema v tem, da nekdo vzame javno veljavni program, ga prepiše, doda še kaj svojega, potem pa mu ga strokovni svet potrdi in ga izvaja na zasebni šoli jaz ne vidim. Kvečjemu se mi zdi problem, če tega nekdo ne sme? Javni interes je javno šolstvo – da se otroci čim bolj kvalitetno izobrazijo, tudi tisti socialno prikrajšani, ker to koristi državi kot celoti, da izkoristi potencial prebivalstva. Ni pa javni interes da je šolstvo v celoti državno. Naj izobraževanje izvede tisti, ki ga izvede najboljše in najceneje. Saj smo svobodna država. Berem, da imajo zasebne srednje šole zelo dober uspeh na maturi in tudi ob 100% financiranju državo stanejo manj kot javne. Tako da, nek strah “a zdaj bo pa kr vsak…” je odpor do zasebne pobude pod krinko strahu za kvaliteto. Ja, seveda lahko kar vsak, saj nismo diktatura.
In ja, enako bi moralo biti tudi pri vrtcih, zakaj nebi subvencije za vrtec konec koncev pobrala babica, ki ima čas čuvat otroke. Drzava bo subvencionirala vrtec vsem otrokom, ker za to pravzaprav gre. Da so otroci v varstvu, ne da imamo neke vrtce same po sebi, ker je to fajn. Tudi davke placujejo vsi.
Potem pa še strašenje s Švedsko. Na svetu je veliko različnih izobraževalnih sistemov z različno kombinacijo javnega in zasebnega. Belgija ima recimo plačane zasebne šole pa je med top državami po kvaliteti izobraževanja. Ali pa Danska ima recimo izredno liberalen odnos do izobraževanja – vsak, ki je na Danskem, je upravičen do brezplačnega izobraževanja in vsak lahko odpre svojo šolo…itd. Tako da cherrypicking nek sistem, zato ker odgovarja agendi je tako tako. Pri nas Švedske nikakor ni pred vrati, pogovarjamo se o smešno majhnem odstotku celotnega šolstva in o smešno majhnih zneskih v primerjavi s celotnim izobraževalnim proračnom, niti nimamo Švedskega sistema.
Zmrda, presplošen si. Ne bo držalo, financiranje šol ni odvisno o časa sprejema zakonodaje, ker potem bi bile šole med sabo diskriminirane glede na enak status, to pa nikoli ni bilo vprašanje in tudi te šole, ki so vložile pobudo na ustavno sodišče, niso zakona na ta način izpodbijale. Ja, jaz pa vidim problem, ker ima lahko to, kar zagovarjaš, za posledico drobljenje in inflacijo šol. Seveda ena šola s koncesijo stane državo manj kot javna, ker starši pač plačajo razliko, ki jo država ne. Po drugi strani pa ne drži, da bi tak sistem, ki ga zagovarjaš, državo stal manj – ker bi morala vzdrževati javno šolsko infrastrukturo in programe, potem pa še programe v zasebnih šolah. Se ne motim, kajne? In pri vrtcih ni nobene razlike. Ne, ne more babica dobiti subvencijo, če čuva otroke. Že zato ne, ker to zagotovo ne more biti cilj socializacije otroka, ki je za družbo pomembna. Če je tako preposto, potem pa naj še vse otroke poučujejo doma, pa šol pač ne rabimo, ali kako? Nič ne strašim, samo prikazal sem posledice opevane konkurenčnosti na področju šolstva, kjer se zahteva, da ga v celoti krije država. To je “vavčerski” sistem, kjer javnih šol praktično ni več, saj zasebniki s svojo infrastrukturo izvajajo različne programe, ki znotraj šolskega sistema dosegajo standarde znanja, starši se pa po lastni prsesoji odločijo, kam bodo otroka vpisali. In država je vesela, ker ji ni potrebno denarja namenjati infrastrukturi in ga lahko porabi smotrneje. In ja, ta model ima Švedska in poudaril sem, glede na njihove rezultate, ki so nastali na 25 letni osnovi spremljanja, da si v taki državi ne želim živeti. Slišim pa del slovenske politike, ki se jim tak šolski model zdi sprejemljiv. Kot npr. tudi tebi. In ne, ni problem zasebna pobuda sama po sebi. Problem je zasebna pobuda, ki zahteva, da se jo financira iz javnih sredstev. Zakaj pa? Če bi pogledali študijo OECD za Slovenijo – ta pravi, da zasebnega šolstva na slovenskem sploh ni, ker zasebno pobudo pač razumejo, da se financira iz zasebnih sredstev, ne samo tako, da je ustanovitelj pač zasebnik. Zato bodimo natančni, ko se pogovarjamo o trenutno umetno ustvarjeni bojazni javnih šol pred zasebno pobudo. Raje se vprašajmo, zakaj je Finski model izobraževanja tako uspešen, ki so debate, kot se jih gremo mi tule, že zdavnaj pospravili v predale…
Po mojem lahko pride do težav, če se zasebništvo razpase do te mere, da pride dejansko do neke opazne ločnice med kakovostjo javnih in zasebnih šol, kot to bojda velja za ameriški ali angleški sistem. Ampak do tega ne bo prišlo zaradi podrobnosti kot je 100-odstotno financiranje obveznih programov, zaradi česar šolnina na zasebni šoli dejansko ni potrebna, kar kvečjemu pomeni, da je sistekm bolj egalitaren, kar je vsaj na področju izobraževanja pač OK.
Težko bi se recimo strinjal, da javni šolski sistem sam po sebi zagotavlja primerljivo kakovost osnovnih (!) šol. Pred časom sem poslušal prispevek o raziskavi, ki je dokazovala bistvene razlike v znanju in sposobnostih učcencev glede na regijo šolanja. Seveda so bili učenci – karikiram – iz Ljubljane bistveno uspešnejšoi od učencev iz Haloz: ljubljanski starši pač mulce vlačijo na vse mogoče obšolske dejavnosti, ker imajo več denarja in boljšo ponudbo.
Glede Švedske … kolikor vem so oni zavozili marsikaj, začelo se je pa s široko odprtimi vrati imigrantom, ki jih potem niso uspeli integrirati. Ja, morda je k temu prispeval tudi njihov sistem izobraževanja, ampak na koncu bo vsak starš svojega otroka raje vpisal v šolo, kjer ne bo imel zafrustriranih sošolcev, ki jih oče pretepa, ker je to njihov kulturni vzorec tudi v 21. stoletju.
Ljubljanski starši mulce vlačijo po obšolskih dejavnostih ja, zato, ker se jim ne da ukvarjati z njimi. Precej je takih. In potem so otroci tudi več z dedki in babicami, kot pa s starši. To je današnja slika večine parov z malimi otroci. Saj je tudi tisti rek dober: Mladi pari so kot golobi – živijo na podstrešju, hranijo jih pa upokojenci. Ko pa pridejo otroci, bi pa nekateri še kar vsak teden hodili naokrog – seveda brez otrok. Na deželi se mogoče več ukvarjajo doma z njimi.
Po mojih informacijah je tako kot sem napisal. Zakon ne mora veljati za nazaj. Ce si se upokojil npr po starem zakonu je to zdaj diskriminacija, ko so v novem drugacni pogoji? In govorim za zasebne srednje sole, ustavna pobuda je pa za osnovne.
Drzava mora skrbeti, da mreza sol zadostuje za izobrazevanje generacij, pa naj bodo to javne ali zasebne. Sole so ze zdaj razdrobljene in ob padajocih generacijah predimenzionirane. Na tem je treba delat zasebne sole gor ali dol. Se kaj dela, glede na to da so vse drzavne? Sicer pa realno, da bo tistih 15% krivih za nenadno inflacijo zasebnih sol ni ravno verjetno, kajne?
Nvm, meni logika ustavnega sodisca stoji, ce je oš obvezna in zastonj, naj to velja za vse, kjerkoli se šolajo. To je point javnega šolstva in ne državne sole. Da se lahko VSI otroci zastonj izobrazujejo, in to cim bolj kvalitetno. Drzava financira javno solstvo, saj ne bo financirala kar enih zasebnikov, samo tiste ki izvajajo javne programe oz. opravljajo javno sluzbo. Ce se izkaze da to pocnejo celo bolj kvalitetno kot v drzavnih solah res ne vem v cem je problem.
Sicer je pa uspesnost izobr.sistema verjetno precej bolj kompleksna, ko samo enostavna linearna vezava ali so sole drzavne ali ne.