Brutalen napad na sodnika? Dostojanstvo si je vzel sam.

Človek bi pomislil, da je pravosodni policist sredi sodnije vrhovnega sodnika resno prefukal in mu povzročil težke poškodbe, ga ob tem psoval in za nameček še poniževal z opolzkimi kretnjami. A brutalen napad je bil nič drugega kot temeljito opravljanje službene dolžnosti. Morda pretirano formalistično, pretirano temeljito in premalo taktno, da ne rečem robato opravljanje dolžnosti.

Varnost poteptala človekovo dostojanstvo

Ni pa treba zaradi take malenkosti spodbujati medijskega cirkusa s pretirano čustvenim odprtim pismom, ob katerem bi se le prizanesljivo nasmehnil, če ne bi obenem odsevalo nekakšne nadutosti. Seveda bi moral vrhovni sodnik uživati vse spoštovanje. Ampak ne zato, ker je vrhovni sodnik, temveč zato, ker je dober človek. In še vrhovni sodnik povrhu!

Verjamem, da pravosodni policist ni imel pojma s kom ima opraviti in verjamem tudi, da je ravnal v skladu z veljavnimi pravili. Morda so pravila butasta in se zdijo nepotrebna, tako kot se zdijo butasti nekateri sodni postopki, ob katerih se resno sprašujemo ali živimo v pravni državi in ob katerih je resno načeto dostojanstvo poštenih ljudi.

Morda se motim, toda strankam na sodišču bi se utegnilo zdeti nenavadno, če bi med čakanjem na varnostni pregled pri istem vhodu nekateri tekli mimo kontrole. Komu bi bilo to dovoljeno? Vrhovnim sodnikom? Okrožnim sodnikom? Tudi drugim zaposlenim na Tavčarjevi 9? Tudi vsem prenapetežem, ki sploh niso zaposleni na sodišču, a se jim zdi rutinski varnostni pregled ponižujoč, poskus zavrnitve pregleda pa skušajo argumentirati z dejstvom, da bi jih morali pravosodni policisti prepoznati? Ne razumem kako se tem istim znanim osebam ne zdijo ponižujoči enaki ali temeljitejši pregledi, ki so jim podvrženi pred vsakim potovanjem z letalom.

Brutalen napad verbalno

Gospod bi se ob domnevno pretirani reakciji varnostnega organa nasmehnil. Na poziv, da se ustavi, bi se ustavil in ne bi med mahanjem s ključi pisarne vihral proti dvigalu. Ne bi se upiral, tako da ga je moral varnostni organ držati. Morda bi predpostavil, da ga pravosodni policist dejansko ni prepoznal – ker ga ni. Če pravosodni policisti ne bi sprejeli argumenta, da je veljavni varnostni protokol zaradi njegove visoke pozicije nepotreben, bi gospod izpraznil žepe. Identificiral bi se. Pravi gospod, ki terja spoštovanje zaradi svojega, vsekakor spoštovanja vrednega poklica, ne bi na neprijetno situacijo dodatno še sam opozarjal z grožnjami in čefurskimi vprašanji ali se sploh zavedajo kdo je on in kaj je bil in kaj je zdaj. Navsezadnje bi skušal na normalen način doseči spremembo neumnega varnostnega protokola, tako da vrhovnih sodnikov ne bi več preverjali – kar je očitno dosegel, a na za njegovo funkcijo neprimeren način.

Da se gre vrhovni sodnik ribati z vratarjem, je vendar noro! To se ne dela. Tudi jaz sem se že znašel v podobni situaciji. Izgubil sem. Če že ne dvoboja, pa vsaj dostojanstvo. Tako kot je vrhovni sodnik izgubil dostojanstvo šele v trenutku, ko se ni hotel podrediti pravilom, četudi neumnim.

Da ne govorim o solzavem pismu. Tako pretirane reakcije in primerjave s prejšnjim režimom, ki da je bil celo manj represiven, bi pričakoval od kakega politikanta ali Janeza Janše, ki nikoli ne zamudi priložnosti za napihovanje neprijetnosti kot nekakšnih sistemskih problemov, uperjenih v njegovo domoljubno dejavnost. Ne bi pa pričakoval tega od gospoda vrhovnega sodnika, ki je v mojih očeh – kolikor poznam njegova stališča – vsekakor vreden vsega spoštovanja. Brutalen napad je tako izzvenel v brutalno pretiravanje, ki ni koristilo nikomur.

Prejšnja objava Naslednja objava

28 komentarjev

  • Odgovori Spam 15. 12. 2017 at 20:21

    Strašljivo nizek mentalni domet sodnika. Še bolj grozno je, da ta osebek deli pravico v imenu ljudstva.

    On je za pravila, dokler ne veljajo za njega. Tako samopomemben je, da živi v svetu, da bi ga moral vsak, ki tam dela poznati.

    Si predtsvljaš, kaj bi ta sodnik počel, če policist nebi opravljal svojega dela in spustil v stavbo nekoga, ki bi prišel sodnika počit.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 12. 2017 at 1:16

    Vsakič znova me preseneti, ko neki domnevno načelni zagovorni enakosti in tako imenovanega malega človeka v takih primerih obrnejo ploščo in začnejo zagovarjati nekakšno elito ne da bi sploh pomislili na zagatno situacijo, v kateri se je znašel mali človek, ki je navsezadnje samo opravljal svojo službo. S kakšno lahkoto se v takem primeru po eni strani povzdigne vrhovnega sodnika v neko malodane nedotakljivo avtoriteto, pravosodnega policista pa poniža z besedami “neki policaj”.

    S kakšno lahkoto se avtoriteto nekega vrhivnega sodnika, ki jo na svojem področju vsekakor ima, aplicira še na avtoriteto nad uslužbencem neke druge službe, ki navsezadnje skrbi za njegovo varnost.

    Osebno sem se recimo že znašel v situaciji, ko sem bil v odnosu do neke osebe hkrati nadrejeni in podrejeni. Zelo jasno je bilo kdaj sem jaz tisti, ki sem avtoriteta in kdaj je avtoriteta ta, drugi. In na vratih sodišča je avtoriteta pač pravosodni policist in če teži in se to nekomu zdi še tako bedasto, je še vedno avtoriteta. Ali pa bo naslednjič neki vrhovni sodnik spodbijal tudi avtoriteto policista, pa čeprav mu bo ta recimo pisal globo za morda tako zelo bizaren prekršek, kot je prečkanje štiripasovnice izven prehoda za pešce ob enajstih zvečer?

    Ampak na koncu nama bodo rekli: kaj pa vidva vesta , saj sta vendar samo neki @Spam in Matej Zalar in nimata pojma, ker nista diplomirala iz prava. Kaj pa vidva veš o ustavnih vrednostah kot sta neodvisnost sodnika ali prepoved nesorazmerne uporabe sile? Kot da je prijem za nadlaket ali podlaket dejansko “nesorazmerna uporaba sile”. Kot d alahko v resnici verjamemo, da je pravosodni policist Jana Zobca dobesedno vlekel čez sodnijo in mu jebal mater pred vsemi.

    Ob takih bravurah se ne mormeo čuditi v nizko stopnjo spoštovanja do sodnikov. Četudi je večina normalna.

  • Odgovori kren 16. 12. 2017 at 9:15

    Žal ne poznam dotičnega sodnika in njegovega dela. So pa njegovi kolegi na vseh nivojih sodstva že večkrat dokazali, da si niti slučajno ne zaslužijo nikakršnih avtomatskih odpustkov.

  • Odgovori Krof 16. 12. 2017 at 9:58

    Palec gor! Super zapis!

  • Odgovori Anonimno 16. 12. 2017 at 13:08

    Zanimivo bi bilo izvedeti ali je pravosodni policist že izgubil službo. 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 16. 12. 2017 at 13:30

    @Kren: Saj ne gre za odpustke. Neglede na to kaj si kdo misli o vrhovnih sodnikih, moremo z gotovostjo domnevati, da vrhovni sodnik na sodišče ne bo pretihotapil eksplozivnega telesa in da ga ni treba jahati ob vsakem prihodu na sodišče. Zato tudi imajo službeni vhod (ki ga sodnik v svojem solzavem pismu imenuje “vhod za služinčad” – besedna zveza, ki me je neskončno zabavala), kjer jih niso pregledovali. Ampak po mojih informacijah nekateri prav iščejo incidente, potem pa iz tega delajo halo, kot da je bilo postopkovno privijanje napad na celotno sodno vejo oblasti, ki si ga je privoščil “neki policaj”.

    @Anonimno: Po mojem ga bodo grajali in mu obenem skrivaj pomežiknili. Ker se ne morem znebiti vtisa, da gre pri tej situaciji za kulminacijo nekega brezveznega konflikta med institucijama, ki delujeta v isti stavbi. “Kar eni policaji me pa že ne bodo kontrolirali” na eni strani in “kdo pa mislijo, da so” na drugi strani.

  • Odgovori jazsembog 16. 12. 2017 at 15:41

    Mogoče ga pa bo sodnik tožil, in v tem primeru se zna zgoditi, da bo moral policaj še kaj dati iz lastnega žepa.
    Ne vem zakaj, ampak izgleda da sodnik želi show, mogoče pa je le malo trčen možakar.

    Je pa tudi res, in to upravičeno, da policija nima dobrega mnenja o pravosodju, ki nekako težko sprejema njihove dokaze iz terena. Zdi se mi, da v tej državi nekako lažje podkupiš sodnika kot policaja, pa čeprav slednji delajo za drobiž.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 12. 2017 at 19:04

    @Jazsembog: Policisti nimajo tu nič zraven, ker gre za pravosodne policiste oziroma paznike. Seveda sodnik ne bo tožil nikogar, ker videoposnetek bojda jasno pokaže, da ni bilo nobenega napada, razen seveda verbalnega, a ne s strani pravosodnega policista. Ta zbrka gre samo na mlin pisunov kova Dejan Steinbuch, ko ne pozabi opozarjati, da bi bil v tem primeru medijski halo precej večji, če bi paznik “napadel” sodnika, ki je bliže slovenski politični levici – ob tem pa pozabi, da bi v tem primeru prav on sam težo takšnega napada relativiziral na minimum (in pri tem vsaj ne bi nabijal kot v tem primeru.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 12. 2017 at 20:20

    Hihi, če prav razumem nova pravila (vrhovni sodniki so iz varnostnega pregleda izvzeta, višji in okrožni pa ne), predstavljajo okrožni in vijši sodniki večjo varnostno grožnjo kot vrhovni. Razen če sploh ne gre za varnost, ampak za rangiranje uslužbencev na tiste s privilegiji in na tiste brez. Izjemno.

    In pa, seveda, kriv je Masleša!

  • Odgovori Seamus 16. 12. 2017 at 21:05

    Ne poznam zgodbe od začetka in se niti nisem mislil oglašat. Samo tole, da eni sodniki so zunaj, drugi pa ne, je pa več kot vrhunska. A v naši državi ne zna nihče najprej pomisliti in šele potem odpret ust? Ni slabšega, kot to, da najprej narediš zakon, nato pa čez miljon izjem. To vendar ja kar kliče po izigravanju. Na koncu (po ene treh iteracijah zakona/pravilnika) pa varnostniki ne bodo nikogar več upal pregledat. Tako, kot današnji učitelj nima več nobene avtoritete proti učencem, kaj šele proti staršem.

  • Odgovori filmoljub 17. 12. 2017 at 9:32

    @Seamus: to je še kako res, kar zadeva šolo. Pravosodni sistem in šolski sistem sta po mojem ogledalo (vsake) družbe. Kar si zaslužimo, to imamo, bi rekli ciniki.

  • Odgovori Anton Grošelj 31. 12. 2017 at 14:04

    Egalite, socialistični egalite je vaš problem, pripovedovalec Zalar. Preberite analizo Žige Turka. Lahko ste zastran mene obiskali že pol sveta, socialističnega pogleda na svet in življenje pa niste spravili iz sebe niti za vzorec.

    Celoten vaš tekst je skrajno tendenciozen. Da pravosodni policisti ne poznajo sodnikov, bejžte no, pa še kako jih. Zagotovo še posebno tiste redke, ki si drznejo biti normalni. Na sodišče namreč ne vlačijo vsakega varnostnika iz posebne šole. Pozabili ste, da so tam notri vodstveni reveži, ki so si drznili obesiti kitajsko rdečo zastavo nad vhodom, ko so bili kitajski “sudije” tam na obisku. Kot da na Kitajskem obstaja delitev oblasti na zakonodajno, sodno in izvršno. Zato so tudi ostala dogajanja obrnjena v to smer. Vaše sprenevedanje je v cilju relativizacije vsega tega.

    Poznam človeka, ki vas žal redno prebira in je, revež nekritični, ves navdušen nad vašo pronicljivostjo. To je tudi razlog, da preberem kak vaš spis, ker bi rad tega človeka pripeljal k bolj kritičnemu razmišljanju.

  • Odgovori Matej Zalar 31. 12. 2017 at 18:01

    @Anton Grošelj: Všeč mi je Vaš pokroviteljski slog 🙂 Krasno! Zdaj se počutim kot uboga para, ki ne razume pa ne razume … V vaše dobro pa vseeno svetujem, da mojih spisov ne prebirate preveč.

  • Odgovori Anton Grošelj 31. 12. 2017 at 20:09

    OK. Bom pa moral, ko mi bo že omenjena oseba rekla: “Moj” Nergač pa misli takole….

  • Odgovori Matej Zalar 1. 1. 2018 at 19:05

    Upam, da boste sposobni razumeti tako, kot piše. Napisal sme namreč nekaj drugega kot mi očitate. Ampak za razumevanje je treba brati, ne le strinjati se z nekom in se z nekom drugim ne strinjati.

  • Odgovori Anton Grošelj 3. 1. 2018 at 20:54

    Point vašega pisarjenja razumejo vsi kritični ljudje, ki so kdaj pri sebi izvedli vsaj kanček samorefleksije. S posameznimi detajli pa se mi ne ljubi ukvarjati, ker je škoda časa. Ponavljam, najbrž se niti ne zavedate, da omenjate enakost tam, kjer bi zrel človek smel omenjati kvečjemu enakopravnost. Da ni za vas to le neka nepomembna distinkcija, kot je očitno takšna malenkostna stvar/distinkcija tudi moja omemba Kitajcev? Irelevantno pač (najbrž za vas), če so bili kitajski sodniki hkrati še člani edine Partije, ki mimogrede lahko tudi sprejme kakšen zakon, s katerim odloča, recimo, o življenju in smrti kakega prebivalca pri njih. Kdo bi se le ukvarjal s takšnimi detajli! Kitajce omenjam pač, ker je ta obešena zastava ob obisku simbolično, hote ali ne, pokazala vso poljubnost razumevanja justice v tej hiši z ozirom na znane in neovrgljive zakonitosti demokratične družbe. In zaradi zamegljenih detajlov vam vse štima (zato tudi ne marate domnevnega pikolovstva znanega politika) in se lahko afnate s tem, kakšen je za vas pravi(len) gospod sodnik, pa kakšen kdo iz obezbedženja. Nori socializem. Tisti sodnik, o katerem vehementno filozofirate, pa se mora poleg vsakodnevnega prebijanja skozi slovensko pravno državo (ker je njen uslužbenec in resno jemlje vladavino prava) še pri mimohodu mimo nekega vratarju ukvarjati v določenem smislu prav z delitvijo oblasti, ki v tisti hiši tam niti slučajno ni samoumevna. Ljudje, ki na drugih delovnih področjih čutimo enako ambivalentno klimo, ga krepko razumemo.

    Drugače pa sem rahlo naveličan branja mainstreama z vsemi virtuoznimi bravurami malih pisarjev vred, in vas res ne bi bral, če……. 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 4. 1. 2018 at 17:24

    Žaliti pa tudi ni treba, sploh, če ne poznate mojih stališč do enakosti/enakopravnosti, v katerih se bržkone popolnoma strinjava. Taki, kot ste vi, me redno obkladajo bodisi z levičarjim bodisi s konservativcem, ob tem pa ne razumejo, da v navedenem primeru ne gre niti za težavo enakosti niti enakopravnosti, ampak za to, da se je vrhovni sodnik obnašal kot popoln primitivec, pri čemer je čisto vseeno ali je imel prav ali ne. Uradne osebe se ne napizdeva, ne grozi se ji z izgubo službe, ne dere se “ali sploh veste kdo sem jaz”. Gospod se obnaša ENAKO do vseh, ne glede na to ali so tako imenovana služinčad ali pripadajo njihovi posvečeni kasti.
    Ampak to je bilo težko razumeti iz tega zapisa, kajne? Raje se na podlagi osebnostnih preferenc do določenih oseb obešate na neko kitajsko zastavo, ki sploh nima nobene zveze s tem, da je vrhovni sodnik reagiral skrajno primitivno, neglede na to, da se – kot sem tudi poudaril v tekstu – pravila pregledovanja zdijo butasta in nepotrebna. O rdečih zvezdah sem pisal že pred časom, zdaj pa ne mislim debatirati še o tem.

  • Odgovori Anton Grošelj 4. 1. 2018 at 20:59

    “Upam, da boste sposobni razumeti tako, kot piše.” Takle vaš odgovor sodi v katero kategorijo “prijaznosti” že? Samo za hec, če že govorite o žalitvah.

    V čem pa naj bi se vrhovni sodnik obnašal kot primitivec, pa vesoljni slovenski javnosti, ki ne gleda ali posluša mainstreamovskih občil, sploh ni nič znano. Vsaj meni ne. Ta mainstream je huda reč, vsepovsod je, vseprisoten skoraj tako, kot kak Repe glede pravovernosti zadnjih strani osnovnošolskih zgodovinski vadnic, namenjenih zaključnemu razredu osnovne šole. Pa menda sodni gospod ja ni kaj naredil neukemu vratarju? Da se ni zgodil kakšen grozen verbalni delikt v odnosu do varnostnika, ki je zaukazano manj učen in bolj neuk kot grdi šolani gospod sodnik? Ki govori le o enakovrednosti človeka in ne mara enakosti človeka, ker ve, da so enakost človeka v Franciji njega dni porihtali tudi z giljotino. To pa ni dobro.

    Tako se lahko hecamo. Saj se ne bi, če bi vaša zgodbica v osnovi ne temeljila na “modrosti”, da se je v neki, bojda urejeni tristopenjski sodni ustanovi smiselno pogovarjati o brutalnosti le, če kdo koga pretepe, sicer pa je treba biti tiho in čimbolj glumiti gljivu, da se ne škodi ugledu te ustanove, katerega sicer, sodeč po nekih anketah, nima prav dosti. Po lastni izjavi in pojasnilu je šel ta sodnik s ključem v roki, popolnoma znan normalnim tam zaposlenim ljudem z varnostniki vred, s kave proti svoji pisarni. Da morda zgleda ali sme zgledati arogantno, ni prestopek. Lahko pa, da je kaj narobe v zvezi s tistim zakonikom, ki je vseboval še znameniti 133. člen in da v tistih krogih ta reč velja kot kak tajni uradni list, to res ne vem. In ga je začopatil vratar, ki so ga nafilali s socialističnim egom, da je sodnikom enak. Pa niti slučajno ni. Je le enakovreden kot človek in uslužbenec, enak pa ne. Njegova osnovna služba je ščititi zaposlene in uradne obiskovalce, tako da natančno kontrolira prihajajoče v zgradbo in nikakor ne domačih ljudi. Tudi malo misliti bi moral. Vsekakor se jih ne sme fizično lotevati. Še kužki znajo to ločevati. Da me ugrizne lasten pes, to vendar ne bi zgledalo. Lahko pa bi zapisal tega neubogljivega vrhovnega sodnika z imenom in priimkom v kakšno dohodno buklo, pa bi potem senat varnostnikov razpravljal, ali ga je treba na osnovi nedovoljene navihanosti prijaviti njegovemu sodnemu šefu ali ne.

  • Odgovori Rado 5. 1. 2018 at 12:28

    Eden od najbistvenejših postulatov sodniškega poklica je spoštovanje procedure.
    Sodnik jo je po naravi stvari dolžan spoštovati. Torej, če sodnik želi vstopiti v prostore sodišča se mora z službeno izkaznico legitimirati varnostni službi. Vse kar je manj od tega je že incident. Posredovanje tukaj prisotnega Antona Grošlja jemljem kot pritisk Zobčevih zaščitnikov na zamegljevanje problema. Amen!

    • Odgovori Anton Grošelj 5. 1. 2018 at 20:15

      Imate prav, na ljudi vašega kova sem tudi mislil!

      • Odgovori Jani 7. 1. 2018 at 18:39

        Velecenjeni gospod Grošelj, ali človek vašega kova kdaj kaka tudi skozi rit ali samo skozi usta?

  • Odgovori Matej Zalar 5. 1. 2018 at 12:55

    @Grošelj: Kolikokrat naj še ponovim, da ni bilo fizičnega napada, je pa vrhovni sodnik zobec grozil pazniku, ki je postopal korektno, čeprav morda ne umno. Vrhovni sodnik je dogodek prenapihnil, lahen dotik z roko, kot jaz primem damo, da postoji pred prihajajočim kolesarjem, pa pretolmačil v fizični napad. Ampak, poglejte, z vami se res ne bom več ukvarjal, ker zdaj mi greste pa že na živce. Zbogom!

  • Odgovori Seamus 6. 6. 2018 at 21:49

    Sedaj pa še dokaz za vse to. Bravo RTV in Bobovnik!
    http://www.rtvslo.si/slovenija/je-bil-vrhovni-sodnik-zobec-res-napaden/457250

  • Odgovori Matej Zalar 6. 6. 2018 at 22:22

    Tako. Bravo. Zdaj vidimo, da lahko tudi psihopatski primitivec prileze vse do pozicije vrhovnega sodnika.

  • Komentiraj