Deveti rojstni dan

Mnogi ji še zdaj ne bi dali več kot tri leta, a po mojem so samo vljudni. Žival si bo morala priznati, da je začela kazati svoja leta.

Ampak si ne prizna! Vesela mora biti, da je še kar zdrava. Pankreatitis je prebolela že lani. Artritis ji to zimo ni povzročal pretiranih težav. Neka … stvar … se je izkazala za nedolžno … stvar. Ne jemlje pa nobenih zdravil ali kakih prehranskih dodatkov, ki bi praznili bančni račun bolj, kot bi bilo treba.

Omejitve zaradi epidemije koronavirusa prenaša zelo dobro. Pravzaprav so ji všeč, ker sem več doma, na ulicah pa je manj ljudi in še tisti, ki so, se ne vtikajo vanjo tako, kot se sicer. Ni boljšega v teh časih, kot biti naravno rezistenten na SARS-CoV-2. Vladi Janeza Janše je tudi hvaležna, da nas ni omejila na italijanski, francoski ali španski način, tako da se še vedno lahko svobodno in veliko giba po teritoriju, ki je zanjo povsem dovolj velik.

Dobro je imeti starejšega psa, kljub temu, da ima kar naprej nekakšne prebavne motnje, da je občasno v strašno napoto in se postavi točno tja, kamor ni treba, pa da cmoka … moj, bog, kako cmoka! Pravkar cmoka. Cmoka že pol ure. Cmok, cmok, cmok. Cmok. Zoprna je kot sto hudičev.

Seveda pa so stvari, ki se jih ne bo naučila nikoli. Na primer tega, da res ni dobro žreti mačjih drekov, kar ji blazno ustreza še posebej v zadnjem letu. Zanimivo, sosedove mačke bi pobila, če bi ji to dovolil, ne naveliča se pa njihovih iztrebkov, tako da  z njo sploh ni mogoče normalno uživati na sicer prijetnem dvorišču.

Škoda, da prav zdaj trpi za posledicami prebavnih motenj, ki so se ji ponovile na že drugi zaporedni rojstni dan. V petek sem ljubeznivo sem kupil sestavine s torto, zdaj pa ne bo nič. Za rojstni dan žre travo, ki jo ponoči izbruha, kar gre skozi zadnji del prebavnega trakta, pa ji iz riti vlečem čez dan.

Ne glede na to, da v sicer zaskrbljujoči situaciji uživam vsaj v socialnem distanciranju, pa moram priznati, da bi mi bilo brez nje kar hudo dolgčas. Neko normalnost vnaša v to življenje. Normalnost, ki jo malo pogrešam pri človeški rasi. Ne zdi se mi več tako nenavadno, da imajo nekateri svoje živali raje kot soljudi.

Prejšnja objava

12 komentarjev

  • Odgovori Rok 15. 4. 2020 at 20:12

    Uf… kako gre hitro čas. Vse najboljše še naprej ga. Pippa Maš pa očitno neke fajne poti, da ne srečuješ ljudi. Boh ne daj it na Golovec. Tolk ljudi k zdaj tm gor leze jaz še nisem vidu… nikol.

  • Odgovori Matej Zalar 15. 4. 2020 at 20:35

    Eh, Golovec … O tem, kako so ljudje podivjali z rekreacijo, sem pisal na Rundi. Midva se zdaj raje klativa po okoliških samotnih ulicah

  • Odgovori Matija 17. 4. 2020 at 16:21

    Zgleda odlično. Vse najboljše 🙂

  • Odgovori Boštjan Cafuta 17. 4. 2020 at 21:09

    Vse najboljše Pippa. Sicer pa sem se zdaj iskreno nasmejal….prav spomnilo me je na našo psico, ki je že žal pokojna, kak smo ji vlekli travo iz riti…..držita se še naprej in lep vikend….verjamem da maš pripravljeno spet eno odbito turo s kolesom.

  • Odgovori zmago1 18. 4. 2020 at 9:33

    Jebe* psico,…kje je baba ? 🙂

    • Odgovori Jazsembog 27. 4. 2020 at 15:52

      Kako si upaš

  • Odgovori Matej Zalar 18. 4. 2020 at 9:39

    A to se ti zdi dober štos?

    Mene navaja kvečjemu na misel, da tvoj inteligenčni količnik ne presega vrednosti 90.

  • Odgovori gasper 18. 4. 2020 at 20:10

    Pocasi, nikjer nisi pisal, da nista vec skupaj. Morda clovek ne ve, ker ne bere redno. Jebi ga, corona nas je zajebala. Tudi tiste, ki smo imeli uveljavljen sistem menjavanja… Dobro bodi Matej! Hvala za nasvete v preteklosti po emailu!

  • Odgovori Renata Turk 6. 5. 2020 at 14:15

    Živjo!
    Če si včeraj gledal dokumentarec na RTVS2 o resistentnosti antibiotikov, si lahko pogruntal, da mačje iztrebke malica z zelo dobrim razlogom :). Neke vrste fekalna transplantacija :).
    Drugače pa enkraten post, imam bokserko Ančko, stara je 11 let in je točno taka.
    Srečno, Renata

  • Odgovori NatasaPr 11. 5. 2020 at 16:56

    Če boš kdaj vseeno razmišljal o kakih dodatkih – probiotik Lactoadapt je fajn zadeva za take težave s prebavo. Imam enega občutljivca in mu to pomaga.
    Sicer pa vse najboljše Pippi, čeprav z zamudo in naj se dobro drži še naprej.

  • Odgovori Tomaž 14. 7. 2020 at 22:53

    Matej kako si kaj? Daj kak glas od sebe… so taki časi, da bi rad prebral, kaj si misliš.

  • Odgovori Eva Zobatec 15. 7. 2020 at 8:57

    Pozdrav. Berem te vsaj še iz tistih časov, ko ti je bivša odpeljala psa in si si nabavil svojega. Krasen post. In fajna je ta tvoja stalna spremljevalka.
    Naj se še dolgo drži dobro. Prebavne motnje v starosti imajo kar pogosto psi, tudi naš jih je imel, hujše. Ko sem morala umivati boks po driskah vsak dan…me kar strese.

  • Komentiraj