Kolesarjenje vštric: ne kolesarji, moteči so avtomobili

Neki junak je zadnjič iz avtomobila posnel kolesarja, ki sta v skladu s kolesarsko prakso vozila vštric, kar naj bi bilo šokantno, čeprav v mnogih kolesarsko razvitih državah oblasti to dovolijo in strokovnjaki spodbujajo. Mediji, ki živijo od ustvarjanja novic iz novic, ki sploh niso novice, so posnetek povzeli in lahko si predstavljam, da je vzbudil precej pozornosti komentariata. Domnevno zaradi zaskrbljenosti za prometno varnost, v resnici pa zaradi nestrpnosti. Kaj pa kolesarji mislijo da so? Ogrožajo sami sebe! Ovirajo poštene voznike, ki jih ne morejo prehiteti, ampak morajo počakati, da je nasprotni pas prost. Kolesarjenje vštric je marsikje dovoljeno, v Republiki Sloveniji pa naj bi bilo to nezaslišano dejanje.

Kolesarjenje vštric: bolj praktično, bolj varno, bolj zabavno

Kolesarji redno razglabljamo o socialnih, praktičnih in varnostnih vidikih, ki jih prinaša kolesarjenje vštric. Slovenski vozniki niso edini, ki zaradi kolesarjenja vštric besnijo – so pa Slovenci res najbolj besni. Vendar pa v razvitih kolesarskih deželah kolesarjenje vštric dejansko dopuščajo. Pred časom sem kolesaril z Norvežanom. Takoj, ko sva z dvorišča zavila na Ižanko, je zapeljal vštric. Razlaga, da to zaradi nervoznih voznikov ni najboljša ideja, se mu je zdela nenavadna. Na Norveškem kolesarjenje vštric spodbujajo. V Veliki Britaniji pa se, kot je razvidno v spodnjem posnetku, priporoča, da vštric ne vozita več kot dva kolesarja.

Chris Boardman, nekdanji rekorder v vožnji na eno uro, v posnetku razloži, čemu je takšna praksa varnejša. Seveda je prijetnejša za kolesarje, ki lahko med vožnjo klepetajo, tako kot lahko klepetajo tudi vozniki in sovozniki v avtu. A bistven je varnostni in praktični vidik: avto laže in hitreje prehiti krajšo, a širšo, kakor daljšo, a ožjo kolono.

Agencija za varnost prometa svetuje: 50 centimetrov prostora

To velja ob predpostavki, da avtomobili kolesarje prehitevajo s primerno razdaljo, torej takrat, ko je nasprotni vozni pas prost. A preveč slovenskih voznikov ne vozi tako. Če predpostavimo, da je varno peljati mimo kolesarja, tudi ko nasprotni vozni pas ni prost, potem je kolesarjenje vštric res manj varno in bolj moteče. A taka predpostavka je napačna. Nevarna. In preveč razširjena med vozniki avtomobilov. To ni nenavadno. Ste vedeli, da Javna agencija za varnost prometa priporoča vožnjo mimo kolesarja samo vsaj 50 centimetrov stran od kolesarja? Predstavljate si televizor s 50-centimetrsko diagonalo (19,7 palca)? Tako malo je to. Premalo. To je slovenski odnos do kolesarjev. Angleški odnos do kolesarjev predvideva, da naj bi jim avtomobili pustili vsaj toliko prostora, kot če bi prehitevali avto. Poglejmo kaj o tem pravi Chris Boardman – Profesor:

Po mojih izkušnjah so vozniki pogosto nestrpni, tudi če se kolesarji vozijo drug za drugim v gosjem redu, tudi če sta le dva in celo tudi, če je kolesar sam. Pogosto prehitevajo kolesarje tesno tudi na široki in prazni cesti. Kaj naj si mislim o voznikih ki med prehitevanjem pazijo, da se na prazni cesti z levimi kolesi ne dotaknejo sredinske črte, čez sto metrov pa ovinek sekajo do bankine? Prisoten sem že bil v družbah, kjer so laiki hvalili moje povprečne rekreativne kolesarske dosežke in ugotavljali, da sami česa takega ne bi zmogli. V naslednjem stavku so se že razburjali nad kolesarji, ki »vozijo sredi ceste« in »mislijo, da je cela cesta njihova« in se hvalili, da takim pokažejo hudiča z različnimi nevarnimi manevri. Seveda ne razumejo, da se morda več kot pol metra od bankine vozimo iz enakih razlogov, kot to počnemo v avtomobilih. Zato, da na udarnih jamah ne bi uničevali materiala.

Že res, da slovenski predpisi prepovedujejo kolesarjenje vštric, a bi od prometnih – in kolesarskih – strokovnjakov in interesnih združenj in kolesarske zveze in medijev mogli in morali pričakovati, da bodo javnosti in oblastem sporočali, da je to slaba, nevarna, nepraktična in neprijazna ureditev.

Ne kolesa, avtomobili so nebojihtreba

Zakaj pravimo, da kolesarji ovirajo promet avtomobilov? Zakaj ne obratno? Zakaj ne pravimo, da avtomobili ovirajo kolesarje? Navsezadnje so se kolesa na cestah pojavila nekaj desetletij prej, poleg tega pa imajo kolesarji za uporabo cest večjo moralno pravico že zato, ker ne onesnažujejo okolja.

V deželi s katastrofalnim javnim transportom in provincialno miselnostjo, ki časti kult avtomobila, je tak obrat v dojemanju prometa lahko razumljen kot nekaj nezaslišanega. A vseeno oziroma prav zato velja to trditev razširjati v javnosti, ker lahko le koristi, nikakor pa ne more škoditi. To razmišljanje bom ob priliki predstavil tudi odgovornim za varnost v cestnem prometu, saj se zdi, da za varnost kolesarjev v praksi ne naredijo prav nič. Zdi se, da je obratno.

O odnosu do kolesarjev in pešcev marsikaj povedo tudi novozgrajene kolesarske steze. Ne vem če sploh obstajajo smernice o dejansko varnih in dejansko uporabnih kolesarskih stezah. Takšnih, ki bi kolesarje spodbujale k uporabi, da se ne bi kljub temu vozili po cesti ali se raje preusmerili na cesto brez kolesarske steze … zato, da se izognejo trobljenju in pošiljanju na grbinaste poligone, kjer si kolesarji vsega poldrugi meter površine delijo s pešci. Tako, da prostora nima nihče.

Razen avtomobili.

Prejšnja objava Naslednja objava

65 komentarjev

  • Odgovori Mladen Borovinsek 22. 3. 2018 at 23:36

    Se v popolnosti strinjam z napisanim. Predlagati je treba spremembo zakona in dovoliti vožnjo dveh kolesarjev vštric.

  • Odgovori Štruklji über alles 22. 3. 2018 at 23:45

    Komentariat!!! Kira. Genialna! Tole bo šlo v obtok.

  • Odgovori filmoljub 23. 3. 2018 at 6:07

    Ha ha 😀 Kot sem razmišljal že tukaj; jaz bi to rešil s z legalizacijo marihuane, ki bi jo bilo dovoljeno in celo priporočeno puhati tudi med vožnjo v avtomobilu. V zameno za to bi kakršnokoli uporabo telefona za volanom kaznoval s takojšnjim zasegom vozila in njegovo prodajo na javni dražbi (kot tudi lastnikovega telefona) ter trajnim odvzemom vozniškega dovoljenja. Mislim, da bi tak preprost ukrep istočasno rešil kar precej težav.

  • Odgovori Traktorjist 23. 3. 2018 at 7:24

    Seveda pa je treba ohraniti ostala pravila, ki veljajo za počasnejša vozila. Torej umik na stran in ustavitev ob prvi priložnosti, ko nastane kolona vozil zadaj. Kaj je kolona, piše v zakonu.

  • Odgovori Alojz Poglavc 23. 3. 2018 at 7:37

    Ne hujskat ljudi saj vsi vemo kako je…Zakon močnejšega je vtkan v gene.Naj se zadeve uredijo s predpiai in globami če ne gre drugače,povem pa da bo vsakomur žal za smrt nekoga.Noben denar ne pomaga ko zaptavimo življenje.Niso vsi vozniki nestrpni prav tako kolesarji ne spoštujejo predpisov zato treba nestrpneže izločati.Sprejeti treba zakonsko podlago npr. na kolo se namesti kamera in policija si ogleda posnetek vam povem kocine grejo gor…last kamere je država opp Mnz.
    In še bi se dalo iskat rešitve.
    Lp in polne gume

  • Odgovori Stane Debevec 23. 3. 2018 at 7:47

    Dobro jutro g. Zalar,
    pa kdo pravzaprav pravi, da je kolesarjenje v Sloveniji zaželeno? Vsak ki da kaj nase sedi v avtu, standard je že tako visok, da imeti avto ni noben strošek več. Saj je lahko celo cenejši kot kolo. Poleg tega je to način, da se izkažeš. v službi te matra šef, doma žena, v avtu si pa glavni. Kako pa naj sicer pokažeš, da nekaj veljaš?
    Kolesarske steze pa delajo zato, da spravijo kolesarje izpod nog voznikom in da čim manj ljudi kolesari. Na Brezovici so mi celo narisali skupno rabo pločnika s pešči, pa pločnik še za pešče ni primeren, kaj šele za kolesarje….
    Žal mislim, da bo kolo v Sloveniji izumrlo.
    Pozdrav Stane.

  • Odgovori Simon 23. 3. 2018 at 8:57

    Se popolnoma strinjam.

    Ampak poleg tega opažam zanimiv trend pri kolesarjih, da se najprej vozijo po pločniku, kjer ni zarisana kolesarska progain da se morajo pešci umikati in potem naenkrat zapeljejo dol na cesto tik pred avto ne da bi prej vsaj pogledali ali gre avto ali kdorkoli drug.

    Enkrat se mi je zgodilo, da se sem skoraj s kolesom zaletel v kolesarja zaradi tega načina, ki ga uporabljajo in enkrat skoraj z avtom zadel kolesarja.

  • Odgovori Oliver Marković 23. 3. 2018 at 10:05

    Stane! Kolesarjenje ne bo izumrlo! Še dihamo! 🙂

  • Odgovori miran 23. 3. 2018 at 10:49

    Komentariat! Odlično! 😀

    Glede kolesarskih stez in ostale infrastrukture. Čisto odvisno je, kdo sedi na položajih v občini ipd. Nisem čisto prepričan, ampak imam občutek, da imamo pri nas (Krško) na občini zadnjih par let vsaj enega zagretega kolesarja. Ker dejansko so v zadnjih letih ob obnovi na parih mestih obstoječo “stezo” premaknili s pločnika na cesto in v novih in prenovljenih rondojih je zdaj tudi kolesarski pas narisan na samem cestišču. Problem je samo, da je še precej obstoječih “stez”, ki so narisane po pločnikih in so speljane okoli rondojev.

    Na drugi strani so pa recimo v sosednjih občinah (Brežice na primer) na pozicijah očitno še vedno sami kmetavzarji. Ravno zdaj je v teku en velik evropski projekt, ki vključuje novo kolesarsko stezo po poločniku. 🙄

  • Odgovori Matej Zalar 23. 3. 2018 at 11:09

    @Mladen: Tako. Ampak to je težko, če recimo tudi Miran Ališič v odgovor na moje pisanje nekje na Facebooku ni sposoben napisati drugega, kot da je treba pravila spoštovati – pa pika.

    @Štruklji über alles: Nisem čisto prepričan ali sem si besedo izmislil jaz ali sem jo nekje enkrat prebral 🙂 Jo je pa treba vsekakor spraviti v obtok.

    @Filmoljub: Zelo dobra rešitev izboljšanja varnosti v prometu.

    @Traktorist: Zanimivo je, da praktično nikoli na naših rundah ne naredimo takšne kolone (bila je izjema, kjer so navsezadnje naredili red, kar je tudi prav – in takrat sem se tudi jaz javno zavzel, da mora priti do sprememb), da bi se dejansko morali umakniti in sprostiti cesto. Navsezadnje bi se pa lahko vozili lepo po predpisih: eden po eden, z varnostno razdaljo treh koles med enim in drugim – varno prehitevanje je ob tem praktično nemogoče, čeprav nihče ne krši prometnih predpisov.

    @Alojz: Nekaj se pač mora spremeniti. In osnova, res osnova je sprememba zakonodaje in vzpostavitev pravilnika o kolesarskih stezah. Čez Kalce pri Logatcu se recimo ne moreš normalno voziti s specialko, nekdo na občini ali na ministrstvu se pa hvali s kilometri novozgrajenih kolesarskih stez – ki so jih stale nekaj litrov barve na pločniku in modre table, na kateri sta skupaj narisana pešec in kolesar.

    Kreteni v avtomobilih in na kolesih nimajo s tem nobene zveze.

    @Stane: Seveda kolesarjenje v resnici ni dobro sprejeto, se pa ne strinjam, da bo umrlo. Kolesarjej je čedalje več – komjuterjev in rekreativcev vseh vrst. Zato se tudi stopnjuje ta nervoza. Petnajst let nazaj je bilo nervoze na cesti bistveno manj.

    @Simon: Redno me preseneča samozavest kolesarjev, ki ne gledajo na cesto. Kot da bi delali samomor.

    @Miran: Tako. Vsak šerif riše kolesarske steze po svoje. In v Ljubljani sedijo na stolčkih butci. Brez Koželja bi bilo še huje. Tako je hotel Janković že pred davnimi leti prepovedati kolesarjenje po conah za pešce – ki bodo kmalu veljale že na celotnem območju notranjega obroča. To naj bi naredili zaradi nekaj kolesarskih idiotov, ki po teh conah divjajo, čeprav je jasno, da naj bi se pomikali kao s hitrostjo pešca.

  • Odgovori undercover 23. 3. 2018 at 12:37

    Najbolše, da kar avtoceste naredijo, za vas, bidonske može v pajkicah. 😉

  • Odgovori Matej Zalar 23. 3. 2018 at 13:09

    Takim avtocestam se reče kolesarske steze.

  • Odgovori Anonimno 23. 3. 2018 at 14:35

    Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem
    103. člen
    (1) Kolesarji morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.
    (2) Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča.
    (3) Med vožnjo s kolesom je prepovedano:
    1. izpustiti iz rok krmilo kolesa;
    2. dvigniti noge s pedal;
    3. voditi, vleči ali potiskati druga vozila;
    4. pustiti se vleči ali potiskati;
    5. prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji;
    6. voziti druge osebe, razen če ta zakon ne določa drugače.
    (4) Če je kolesu dodano priklopno vozilo, mora biti vez med kolesom in priklopnim vozilom takšna, da kolesar lahko obvlada kolo in priklopno vozilo in da se priklopno vozilo ne more samo odpeti. Priklopno vozilo ne sme biti širše od 80 cm. Na sredini zadnje strani priklopnega vozila mora biti nameščen rdeč odsevnik, predpisan za priklopna vozila, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa mora biti nad njim prižgana rdeča pozicijska luč.
    (5) V priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, ni dovoljeno prevažati oseb, razen v priklopnem vozilu, konstruiranem in namenjenem za prevoz enega ali dveh otrok. Takšno priklopno vozilo mora ustrezati pogojem iz prve in četrte alineje šestega odstavka tega člena.
    (6) Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen tako:
    – da ustreza velikosti otroka;
    – da je trdno povezan s kolesom;
    – da je nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje preglednosti in gibljivosti;
    – da onemogoča poškodovanje otroka.
    (7) Dve ali več oseb se sme voziti le na kolesu posebne konstrukcije, ki je izdelano tako, da omogoča varno vožnjo dveh ali več oseb in mora imeti za vsako osebo poseben sedež, držalo za roke in pedala.
    (8) Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme prevažati otroka le polnoletna oseba.
    (9) Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.
    (10) Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne ovira prometa.
    (11) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kolo s pomožnim motorjem.
    (12) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s šestim, osmim ali desetim odstavkom tega člena.
    (13) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim, petim, sedmim ali devetim odstavkom tega člena.

  • Odgovori Matej Zalar 23. 3. 2018 at 15:06

    Res me navdušuje tvoj trud, ki si ga vložil v kopiranje in lepljenje, ko pa vendar vsi prav dobro poznamo pravila.

    Debata ni namenjena ugotavljanju, da je vožnja po cesti, kjer obstaja tudi kolesarska steza, seveda prepovedana. Namenjena je vprašanju ali so v resnici kolesarji tisti, ki motijo voznike avtomobilov ali pa bi lahko tudi obrnili: da so torej vozniki avtomobilov v napoto kolesarjem. Mislim, da je to relevantno vprašanje, vredno debate.

    Obenem bi bilo smotrno spodbuditi debato o primernosti kolesarske infrastrukture. Morda se lahko vprašamo ali so kolesarji res tako zelo neumni, da brez vsakega razloga raje tvegajo življenje in globo z vožnjo po cesti ali pa je razlog prekršek neprimerna kolesarska infrastruktura, ki ne omogoča udobnega kolesarjenja pri hitrosti 25 km/h.

    V debati lahko tudi ugotavljamo ali je vožnja dveh kolesarjev vštric dejansko bolj moteča – in četudi je, zakaj jo smatramo kot motečo? Je to pošteno do velike skupine ljudi – športnikov, rekreativnih športnikov, popotnikov, običajnih ljudi, ki se s kolesi vozijo v službo?

    Seveda taka vprašanja bistveno presegajo intelektualni in inteligenčni domet anonimnežev, ki so sposobni zgolj slediti in navajati zakone – nisem prepričan, a morda si celo navedel neaktualnega – , pri tem pa morda celo izjaviti tisto klasično: “Zakon je zakon, pa čeprav slab.” Slab zakon ne bi smel obstajati. In ta zakon je slab. In slabe so tudi kolesarske steze.

    • Odgovori Waldo 23. 3. 2018 at 16:30

      Infrastruktura je neprimerna, to je dejstvo. In ker si dve tako različni skupini ljudi delita iste ceste, pride do konflikta. Dejstvo. Zdaj pa k drugim trditvam:
      “ali so v resnici kolesarji tisti, ki motijo voznike avtomobilov ali pa bi lahko tudi obrnili: da so torej vozniki avtomobilov v napoto kolesarjem.”
      Seveda kolesarji motijo avtomobiliste iz preprostega razloga, ker so ti hitrejši in jih počasnejši koleserji zadržujejo. Če kolesarji vozijo v koloni z razmakom in npr. z avtom enega prehitiš, naslednjega pa še ne moreš, ta drugi zadržuje in spravlja v nevarnost tudi kolesarja za seboj (tukaj je še kup nians, a o tem zdaj ne bom). Pa naslednjič, ko se boš v koloni cijazil za traktorjem ali tovornjakom, si predstavljaj, da je namesto tega tam kolona kolesajev, ki vozijo vštric. Ti bo lažje?
      “ali pa je razlog prekršek neprimerna kolesarska infrastruktura, ki ne omogoča udobnega kolesarjenja pri hitrosti 25 km/h”
      Voziš tudi avto? Potem verjetno veš, da avto lahko vozi hitreje od tistih 90 ali 130 km/h, koliko je dovoljeno. Ali tudi v tem primeru nergaš nad neprimerno cestno infrastrukturo, ki ti ne omogoča voziti hitreje? Še več, lahko celo fašeš kazen, ker hitrosti nisi prilagodil cesti in razmeram na njej, namesto da bi že končno cesto prilagodili zmogljivostim modernih avtomobilov.
      ” Je to pošteno do velike skupine ljudi – športnikov, rekreativnih športnikov, popotnikov, običajnih ljudi, ki se s kolesi vozijo v službo?”
      Dajmo obrniti: ali je vožnja vštic skupine npr. osmih kolesarjev, ki s svojo počasnejšo vožnjo upočasnjuje promet in sili voznike v nevarno prehitevanje, poštena do veliko večje skupine voznikov in potnikov, ki jih dohitijo in prehitijo med vožnjo? Konec koncev, oni morajo v službo, skupina mož v pajkicah pa to počne za zabavo.
      Sicer se vedno ne strinjam s tabo, a te rad berem, ker imam rad tvoj slog. Pa tudi pogled z druge strani včasih koristi.

      • Odgovori Anonimno 23. 3. 2018 at 19:12

        uf, tolk neumnosti na kupu… zamudil si priložnost, da bi bil tiho.

  • Odgovori Disguy 23. 3. 2018 at 19:31

    Ob vseh teh debatah je intrigantno dejstvo, da je v večini razvitih (in tudi nerazvitih) dokazano možno sobivanje kolesarjev in avtomobilov. Kako je možno, da si znajo nizozemski vozniki delit cesto s kolesarji, ne da bi pri tem koga zbili? Imajo morda bolj izostrene čute od slovenskih? Kako je možno, da znajo v tako natrpanih mestih, kot sta Berlin in Bruselj, postavit kolesarske steze, ki za razliko od ljubljanskih omogočajo kolesarjenje brez skrbi, da se bo na naslednjem prehodu nekdo počil na tvojo rit, pri čemer lahko dejansko opraviš pot čez najbolj obljudene dele mesta hitreje kot peš?

  • Odgovori phoenixslo 23. 3. 2018 at 19:55

    Slovenski kolesarji so večinoma lepo cestno vzgojeni po lokalnih regionalkah. Probleme imam navadno ko se pojavi gruča osivelih laških Gigi-jev, kjer je vožnja treh ali več vštric norma in zraven še ne j**** žive sile. Takrat se le stežka brzdam in kontroliram, da se ne začnem zbirati pik kot se je to v 90ih počelo v Carmageddon-u.

  • Odgovori Profesionalni kolesar 23. 3. 2018 at 21:25

    @Lojz, se strinjam s tabo. Treba poštimat v glavi obeh. Tako vozniki, ki se jim očitno zaradi teh 10s upočasnjevanja podre svet, kot tudi kolesarjev. Še zmeraj prevečkrat (v sezoni skoraj vsak 2.-3. dan) vidim kolesarja ki gre čez rdečo (Lj in okolica). Je tudi vljudnost/kulturno ko oviraš promet, da poskrbiš za varno prehitevanj, pa tudi če moraš zapeljat vstran. Ali pa namesto da greš po tržaški greš čez Barje ipd.. Potem pa še za tebi bolj poznan primer: V NM se po vredu narejenih kolesarskih stezah peljemo po večini samo profesionalni kolesarji (razen izjem-mislim da si tudi ti tu notri)

    @Zalar V coni za pešce nima kolesar kaj delat na kolesu (razen 6km/h). Po tujini znajo tudi policaji okoli hodit in kazni pisat. Prav tako kolesarjenje čez prehode ni dovoljeno-kolesar mora stopit iz kolesa in porivat čez cesto (kar ni zmeraj praktično – koles.čevlji).
    Kolesarske ceste in prepovedi, pa tudi taneumne, je treba upoštevat. Jaz jih zmeraj – tudi 30km/h in modro cono (10kmh). Pa problem je tudi Strava, pri kateri grejo kolesarji v nevarnost, samo za to da so med taprvimi in se lahko hvalisajo.

    Nasvet za kolesarje: Če pričakujemo da se avtomobilisti držijo pravil, se jih naj tudi mi.
    Nasvet za nestrpne voznike: Na šiht pojdi 10min prej, pa ne bo stresa in nestrpnosti.

  • Odgovori Danijel 23. 3. 2018 at 21:28

    Na cesti je moteče vse. Počasni vozniki, prehitri vozniki, pešci, traktorji, lomljeni ovinki, nepregledni “urbani terenci”, srne, miličniki, udarne jame, kolesarji, sneg, sonce v oči, … pač vse. Javna infrastruktura, nimaš kaj. Morda bodo zavarovalnice čez kako leto tudi za cesto ponujale paket “mimo vrste”.
    Zaenkrat pa bi lahko šli od doma 10 minut prej, dihali s prepono ali spotoma res enega puhnili, da bi laže shajali z razmerami na cesti. Večinoma se voznikom ne mudi zares, le predstave nimajo, kako zanemarljivo prej bodo na cilju z agresivno vožnjo. Pa še komot je izza anonimnega pleha sproščati nakopičeno jezo – podobno kot izza tipkovnice.

  • Odgovori Buldožer 23. 3. 2018 at 22:27

    “Angleški odnos do kolesarjev predvideva, da naj bi jim avtomobili pustili vsaj toliko prostora, kot če bi prehitevali avto.”

    V Angliji puščajo vsaj toliko kot ko prehitevajo avto? Kaj ko v Angliji prehitevajo avto imajo meter razlike? 🙂 My ass… Ko se prehiteva avto po regionalki je težko imet kaj veliko več kot 50cm od drugega avta.

  • Odgovori Rocco 24. 3. 2018 at 8:47

    Sem rekreativni kolesar, pa motorist in voznik avtomobila. Letno preživim kar veliko ur na cesti (govorim o 60k in več prevoženih km na leto). O varnosti bi se dalo kar veliko predebatirat. Mogoče je v notranjosti Slovenije kaj boljše, ampak na meji z našo zahodno sosedo pa marsikdo dobi sive lase zaradi kolesarjev. To so skupine po 20 (mogoče tudi 30 kolesarjev), ki se spravijo vzporedno 2 ali 3, glasno debatirajo, da jih slišiš že na kakšen km od kjer si. Pri tem je žalostno, da ko se jim približal te sploh ne opazijo. Če jih opozoriš (ko vidiš, da ni noben pozoren na ostale udeležence oz. promet za sabo) s trobljo, pa si deležen sredinca in neznano število italjanskih kletvic/psovk. Ko imaš s tem opravka vsak dan, pa ne moreš ostati ravnodušen in kakšen dan odpre kapo. S tem ne mislim, da bi koga ogrožal, vendar me kdaj prime, da bi jim dal en fanj vzgojni ukrep .
    Druga zadeva, ki se na našem delu podalpske deželice pojavlja čedalje pogosteje je kolesarjenje ob mraku. Ko se vračam (predvsem v poletnih mesecih) iz motorističnih izletov dobivam kolesarje sredi nepreglednih ovinkov, brez kakršnihkoli odsevnikov ali svetlih (odsevnih) oblačil; da o lučkah sploh ne govorim. A moram omenjati tudi ustavljanje takoj za ovinki? Primer iz včerajšnjega dne ob 15h. Kolesar na vzponu, vijuga 2 m levo desno (od roba vozišča do sredine). Razumem, da je imel za samo že par km 15% klanca in je utrujen, vendar to ni način. Jaz z motorjem (pa ima fanj glasen izpuh, če me slišijo, ko sem še par km od doma), zagledam kolesarja (dva že prej varno prehitim) in on… sploh ni odreagiral, dokler ga nisem prehitel. Ja, ko sem ga prehitel se je začel voziti ob robu ceste. In to se bo sedaj začelo dogajati dan za dnem. Brez zamere do kolesarjev (sem tudi sam), vendar se ne čudim, če kdaj komu dvigne kapo.
    Aja, še nekaj sem se spomnil – smetenje. Koliko ostankov raznih “gelčkov” pa ovitkov energijskih tablic je okoli, da me srce boli. Tukaj pa ni niti senca o “naravi prijazno”. A je res tako težko embalažo zabasat v žepe na hrbtu? Ali je to že pod vašim nivojem (ni rečeno, da se to tudi drugod pojavlja, ampak ob zahodni sosedi pa je to postala že stalna praksa)? Za vsak odvržen papirček in cigaretni ogorek (naj to velja za vse), bi jaz uvedel 8 KT in 2000 € kazni. Mandatna kazen, brez možnosti polovičke – če nimaš naj ti prinesejo starši, sosedi, prijatelji na kraj zločina. Drugače pa uklonilni zapor. Tega je postalo enostavno preveč!
    Zanimivo mi je to, da v Avstriji teh problemov ne opažam. Kako imajo gor urejeno ne vem, ker če se vozim z užitkov in brez ovir, me to tudi ne zanima dokler deluje.
    In še malo v razmislek. Diagonala 50cm ni enaka širini 50 cm (zato pa se piše diagonala – ime že samo pove, da ne gre za širino) 😉 To je Pitagora pogruntal že v stari Grčiji 😀

  • Odgovori Matej Zalar 24. 3. 2018 at 10:35

    @Waldo: Najprej stejtment: ko vozim avto, sem na cesti vedno med najhitrejšimi. Strašansko na živce mi gredo pezdetje, ki vozijo pod omejitvami in še bremzajo pred vsakim ovinkom. Takih je mnogo več kot je skupin kolesarjev. Ampak kaj naj naredim? Naj zaradi tega prehitevam v škarje? Naj uboge počasnete med prehitevanjem rinem dol s ceste in ob tem trobim ter se skozi okno derem, naj spizdijo s ceste? Tega ne počnem. Počnejo pa to kolesarjem redno razni fičfiriči v avtomobilih, pogosto tudi, ko sploh ne kršim nobenega prometnega predpisa.

    Ti pač izhajaš iz konservativne, globoko v sistem zapečene logike, da je avto na cesti car, ki se mu morajo drugi umikati. Zakaj? Ker je hitrejši. Razumem. Zato se avtomobilom normalni kolesarji tudi redno umikamo. Redno jim nakazujemo kdaj je varno, da nas prehitijo. Če lahko nekdo potrpi za traktorjem z nakladalko, seveda nikakor ne razumem, zakaj ne bi mogel tudi za skupino kolesarjev? Aja, ker je zakon tak, da morajo itak kolesariti v gosjem redu. Trdim, da je ta zakon slab in ga je treba spremeniti – v dobro vseh.

    Gre pa za v celoti zgrešen koncept, po katerem de facto zakon veleva, da se mora ves promet prilagajati avtomobilu. Seveda se mu mora, saj uporabljamo iste površine, vendar trdim, da se morajo kolesarji avtomobilom prilagajati neproporcionalno bolj, kot je obratno.

    Enak je tvoj odnos v zvezi s kolesarskimi stezami. Jaz bi se sicer želel voziti po kolesarskih stezah in to tudi večinoma počnem, a si želim, da so te kolesarske steze urejene. Prosim, ne me jeziti s tem sprenevedanjem, da je vse OK. Ker ni. Ker sem se lahko na primer čez Brezovico proti Notranjim Goricam vedno lahko zelo udobno peljal s kolesom po cesti, potem je pa neki debil lani ali morda predlani narisal črto na pločnik in postavil tablo, da je to zdaj kolesarska steza. Čez noč nam je onemogočil normalno kolesarjenje, ker nas je s ceste pregnal na pločnik, kjer praktično ni dovolj prostora za pešce in kolesarje, da ne govorim o grbinah. In ti trdiš, da je to OK? Da naj bomo tiho in ubogljivo sklonimo glave? Zakaj? Zato, da bo neki kurec z avtom prišel v Notranje Gorice deset sekund prej? Zakaj niso dali potem na pločnik še traktorjev?

    Razumem, da je skupina osmih kolesarjev na cesti nadloga, ampak tako pač je. Ljudje se vozijo za rekreacijo, nekateri pa se tako vozijo tudi zato, ker opravljajo svojo službo profesionalnih kolesarjev. Med svojimi voćnjami ob tem večinoma nimam občutka, da bi za seboj zadrževali cele kolone avtomobilov. Sem ter tja se naberejo za gručo dva ali trije – in to je to. Mogoče mora tristo metrov cijaziti za kolesarji 35 km/ – in kaj zdaj? Ga bo zaradi tega konec?

    Pri tem je seveda jasno, da je vožnja vštric prepovedana in tu je jasno kdo krši zakon. Ampak to ni univerzalna ureditev, ki bi jo poznali povsod.

    • Odgovori Waldo 25. 3. 2018 at 14:21

      “Ti pač izhajaš iz konservativne, globoko v sistem zapečene logike, da je avto na cesti car, ki se mu morajo drugi umikati.”
      Počasnejši pač ovira hitrejšega. Fizika. Saj razumem, da je med post-moderno, post-resnično, google-univerzitetno srenjo znanost nepotrebna in precenjena, a to ne pomeni, da fizikalni zakoni ne držijo.
      “Trdim, da je ta zakon slab in ga je treba spremeniti – v dobro vseh.”
      Pravilno. Do takrat pa velja in se ga je treba držati. Za spremembo zakona obstajajo pravila in procedure, zato nehaj nergati in se loti dela. Če je to res, boš zagotovo našel somišljenike in pomoč, tako kot tisti gasilec za reševalni pas.
      “celoti zgrešen koncept, po katerem de facto zakon veleva, da se mora ves promet prilagajati avtomobilu”
      Nimam takega občutka. Samo en splošen primer: v primeru nesreče je voznik avtomobila v dosti slabšem položaju, tudi če mu npr. pešec skoči pred avto. Voznik upravlja z nevarnim vozilom in bi moral predvidevati ter prilagajati vožnjo. Ker je prišlo do nesreče, se de facto ni prilagodil ali pravilno predvideval. So pa tudi v razvitem svetu zakonodaje, ki zahtevajo, da vsak skrbi zase, npr. pešec je sam kriv, kaj pa ne gleda kam hodi, nikomur ni potrebno predvidevat ali se prilagajati, tu je pločnik, tam cesta, pravila so jasna. Pri nas ni tako!
      “Enak je tvoj odnos v zvezi s kolesarskimi stezami. Jaz bi se sicer želel voziti po kolesarskih stezah in to tudi večinoma počnem, a si želim, da so te kolesarske steze urejene.”
      Kje? S čim? Verjetno si me z nekom zamenjal ali pa se ti je ob mojem “kljubovalnem” pisanju v glavi odvrtel kak akcijski film. Tudi sam občasno sedem na kolo, bolj nedeljsko oz. izletniško in moti me, da moram vsak izlet natančno planirati in iskati obvozne ceste. Preprosto si ne upam na glavno cesto, ker bi to med vsemi avtomobili, predvsem pa tovornjaki (zaradi velikosti) bilo enako samomoru. Iz istega razloga se niti slučajno ne želim v službo peljati s kolesom.
      Strinjam se, da trenutna manija risanja kolesarskih stez na že tako preozkih, razritih in preobremenjenih cestah ni ravno znak zdrave pameti, ampak bolj vabljenje kolesarjev v zanesljivo smrt v slogu “nekaj jih bo umrlo, potem pa se bodo že navadili”. Spomnim se, ko so pred leti v Ljubljani “poskrbeli” za kolesarske steze tako, da so zarisali rdeč trak ob robu. Bravo, biseri. Podobno kozlarijo so naredili v Mariboru na Koroški in še kje.
      Matej, dostikrat nergaš, da se ti dogaja krivica, ker vedno pospravljaš za tvojim psom in si na splošno odgovoren lastnik psa, ker si uvideven na cesti tako kot kolesar kot voznik. Niso pa vsi lastniki psov in kolesarji takšni. Tokrat delaš krivico ti. Ravno tako je na drugi strani, niso vsi vozniki nestrpni. Mislim, da so celo v večini, drugače bi kolesarjev ostalo bolj malo.

      • Odgovori Matej Zalar 25. 3. 2018 at 16:18

        Veš, najbolj mi gredo na živce ljudje, ki skušajo družbene pojave razlagati s fiziko. Tako to ne gre. Če bi se ravnali po naravnih zakonitostih, bi se že zdavnaj med seboj pobili, tako pa smo razvili sistem, v katerem skrbimo tudi za šibkejše in bolne, čeprav nas po svoje ovirajo. Tvoje pokroviteljstvo nabijanje o postmodernem je torej odveč.
        Že mogoče, da je kolesar počasen, a je po drugi strani tudi manj obremenjuje okolico, ker je manjši, tišji in manj smrdi. Če bi se s kolesi vozila polovica tistih, ki so zdaj v avtu, bi bilo verjetno na cesti tudi manj gneče, ne glede na to ali bi se vozili kolesarji vštric ali ne.

        Je pa morda res, da bi moral uporabiti besedo “motiti”, ne “ovirati”. Kolesar moti voznika avtomobila. Ampak tudi avtomobili motijo kolesarje.

        V zvezi s kolesarskimi stezami sem želel povedati, da očitno nalašč spregleduješ dejstvo, da so ekstremno neprijazen za kolesarje. Tako boš recimo večkrat videl, da se kolesarji vozijo po cesti takrat, ko je kolesarska steza narisana na pločniku. Nikoli pa se ne bodo izven kolesarske steze vozili takrat, ko je naisana na cesti, kar pomeni, da ni speljana čez in okoli vseh mogočih ovir. Zahtevati od kolesarjev, da se prilagajajo tem oviram in se po kolesarksih stezah peljejo bistveno počasneje od neke dogovorjene omejitve 25 km/h, je do kolesarjev žaljivo. To je isto, kot če bi na cesti postavili take ovire, ki ne bi omogočale niti vožnje po omejitvi – ko bi se zaradi tega razburjal, bi ti pa jaz oponesel, da se je pač treba prilagajati razmeram.

        Žalostno je, da si ti praktično ne upaš s kolesom na cesto. Nimam pojma o kakšnih obvoznih cestah govoriš, ker avto te lahko zbije kjerkoli – celo na kolesarski stezi -, tako da je iskanje nekih obvoznih cest precej jalovo početje. Lahko pa ti kot nekdo, ki je lani po Sloveniji prevozil več kot 9.000 kilometrov in dobrih 1.000 tudi v tujini, z lahkoto zatrdim, da sem imel v Sloveniji mnogo več kot samo desetkrat več kritičnih situacij. Torej je nekaj narobe s slovensko mentaliteto. Če bo slovenski voznik naletel na traktor, bo sicer malo pizdil, prehitel bo pa šele, ko bo imel prosto pot. Ko naleti na kolesarje, pa misli, da se lahko vede kot popoln idiot. Takih primerov je v tujini izredno malo. Seveda so verjetno tudi kolesarji bolj disciplinirani – ampak ne vem čemu se to v tej zvezi sploh uporablja kot težavo. Je nediscipliniranost kolesarjev opravičilo za nevarno vožnjo avtomobila? Me nekdo tesno prehiteva zato, ker je enkrat videl kolesarja na specialkah, ki sta vozila vštric? Ni mi treba odgovoriti: vem, da je tako. Vem, da gremo marsikomu organsko na živce. Ampak to je psihoza, ki jo zakonodaja še spodbuja.

        Na vsak način si želim spodbuditi razpravo in tudi spodbuditi spremembo, a mi žal zmanjkuje časa. Laže je vsake toliko komu pomahati, ko popizdeva, včasih tudi brez vsalega razloga. Če namreč misliš, da lahko neki Matej Zalar z nekaj somišljeniki spremeni zakon, se malo motiš. Državo lahko res zakolje tudi kakšen posameznik, kot tisti stric, ki se bori proti zakonu o drugem tiru, ampak on je penzionist. Za to bi morala lobirati Kolesarska zveza Slovenije. Ampak ne. Škoda.

        Seveda pa zakonodaja ne bi prinesla dosti več od zadoščenja, da vsaj ne kršimo prometnih predpisov. Zakonodaja ne bo spremenila mentalitete, da je kolesar po zakonih fizike ovira na cesti, ker je počasnejši. Kolesar je ovira zato, ker ga tako dojema tisti, ki sedi v avtu, in je prepričan, da ima za uporabo ceste večjo pravico, ker je hitrejši. To seveda ni res. Tudi ni res, da ima za svoje migracije večjo pravico od nekoga, ki cesto uporablja za rekreacijo (tudi to sem že slišal).

        Če se čutiš užaljenega, ker nisem v vsakem stavku napisal, da so kreteni v avtomobilih izjeme, se ti pa lepo opravičujem.

  • Odgovori Matej Zalar 24. 3. 2018 at 10:47

    @Profesionalni kolesar: Prepoved kolesarjenja po tako velikem območju za pešce, kot so ga uredili v Ljubljani, bi bila norost – sploh zato, ker okolica območja niti pod razno ni urejena za kolesarje niti po minimalno korektnih standardih. Seveda pa moramo od kolesarjev pričakovati, da ne bodo divjali. Vzgajati. Opozarjati. Globiti, če je treba.

    Težava so slabe kolesarske steze – kot mi je znano, so v Novem mestu večinoma korektne. V Ljubljani pa je sploh Tržaška mestoma katastrofalna. Izogibam se ji. Alternativa je Jamova, ampak tam je kolesarska steza na pločniku, ki je zaradi kolesarske steze tako ozek, da po površini za pešce vštric ne moreta hoditi dva človeka. No, zato se pač raje peljem po Gerbičevi ali po Cesti v Mestni log.

    Ampak to je absurd: nekdo kao naredi kolesarsko stezo, potem se pa raje vozimo povsod tam, kje rkolesarske steze ni.

    @Danijel: Točno tako, kot si napisal: v resnici se sploh nikomur nikamor ne mudi. Izza volana benti name, ker se zaradi razfukane ceste vozim malo bolj po sredini … obenem pa vem, da skoraj gotovo vozi počasneje, kot bi jaz. Istega člvoeka bi potem mogoče čakal še na samopostrežni blagajni v trgovini, kjer bi se spet obiral kot da je sam na svetu. Na cesti je pa seveda nervozen kot prasica in če živimo v družbi, ki časti avto, to niti ni nenavadno.

    @Rocco: Še enkrat – da, med kolesarji najdemo norce. Tako kot tudi med motoristi in vozniki avtomobilov. Debata ni o tem. Kaj pomeni diagonala, seveda vem prav dobro. Vem pa tudi, da je 50 centimetrov za avrno prehitevanje odločno premalo. V avtu nimaš občutka koliko je 50 centimetrov.

    • Odgovori Profesionalni kolesar 30. 3. 2018 at 14:03

      @Zalar Ja, na žalost je tako. Pa še npr. iz gorenjske skoraj ni mogoče do centra Lj prit..skos neke prepovedi, nikjer pa oznak kam it s kolesom, če že pa te pelje na makadam…V Lj pa jaz rajši nardim 10km ovinek, ali cik-cakam po stranskih ulicah kot pa da se peljem po glavnih ulicah kot so tržaška/dunajska/celovška ipd.
      Ja, s kolesom imaš možnost velik ovinek in 30min več vožnje ali pa v prekršek it..jaz grem raje taprvo varianto in cik cakam, ali pa strogo po stezi sem ter tja, ter čakam skoraj na vsakem semaforju…
      @WALDO ta tvoja logika s hitrostjo je skregana..jaz lahko v naselju hitreje peljem kot avto, ki več kot 50km/h ne pelje(naj ne bi)..v večjih mestih se s kolesom hitreje pelješ kot z avtom (sam v Sloveniji nobenega velikega mesta nimamo 😛 )

  • Odgovori Gregor Repe 25. 3. 2018 at 7:38

    Treba je spremeniti zakonodajo in pika. Spodbujanje k nečemu, kar je sicer dobro in celo dovoljeno v tujini, pri nas pa prepovedano, ni na mestu. Energijo usmerite tja, kjer se pišejo državna pravila. Enake težave imajo terenski motoristi, rolkarji tekači, … Vse bi nas radi “pospravili” s cest, še najraje na neke mikro poligone. Recimo, kaj ni vsakodnevna vožnja na ciklodromu v Kranju krasna, zanimiva, varna, predvsem pa nemoteča za avtomobile. Še posebej, če do tja kolo pripelješ na strehi avtomobila, he he.

  • Odgovori Seamus 25. 3. 2018 at 21:03

    Mene kolesarji ne motijo. Ne kot kolesarja ne kot avtomobilista. Na prehodu vedno ustavim pešcem in vedno izsilim (jasno ne kar počez), da drug avto ustavi meni, pa moram reči, da se kultura ustavljanja na prehodih počasi boljša. In tudi če se kolesarja peljeta vštric ju lepo kulturno prehitim. Tudi če malo počakam in me dohiti počasnela v avtu, ki sem ga ravnokar prehitel 😉 . Ko kolesarja prehitim, počasnele itak ne vidim več.
    Enostavno bi morali vsi videti traktor pred sebej, ko srečajo kolesarja. To bi morala biti kultura, ki bi jo vzgojili že v OŠ. Tako, kot varnostni pas. Potem bi bilo bistveno manj problemov. Norci bodo pa vedno obstajali.
    In še nekaj – vsem ki imajo probleme s kolesarji – kolesarja prehitiš in ga načeloma ni več, počasnelo prehitiš samo zato, da čez par minut ponovno srečaš nekoga, ki vozi 70km/h namesto 90km/h. Koga je laže prehiteti se pa ve. Tudi če sta vštric.

  • Odgovori Primož 25. 3. 2018 at 23:16

    Kolesar bi moral biti enakovreden udeleženec v prometu. Pika. Tako kot traktor, tovornjak, konjska vprega ali avtomobil. Z ozirom na to, da je kolesar od vseh zgoraj naštetih najbolj ranljiv. Jaz osebno vedno pred prehitevanjem kolesarja počakam, da je levi pas za prehitevanje prost. Pa četudi moram zaradi tega zmanjšati hitrost z 90km/h na 30km/h. Pa četudi se moram nekih 5 sekund nato voziti s tako hitrostjo. Jbg, že sam občutek, da kolesarja prehitevaš varno, je dober!

  • Odgovori Damjan Stevanović 26. 3. 2018 at 9:50

    Nisem bral vseh komentarjev – mogoče je kdo že omenil – zanimivo, da se vozniki avtomobilov ne pritožujejo nad traktorjem, ki vozi 20 km/h in je širši od dveh vštric vozečih kolesarjev, ki vozita 30 km/h.

    • Odgovori Anonimno 27. 3. 2018 at 20:16

      Kar je meni še huje. S kolesom vozim 45km/h po cesti kjer je omejitev 40km/h. Res da kršim zakon, saj nisem na kolesarski stezi, ki je za moje pojme nevarna. Skoraj vsak drugi šofer mi “pizdi”, da naj spizdim s ceste. Pa sploh ne sme voziti hitreje od mene 😉

      • Odgovori Profesionalni kolesar 30. 3. 2018 at 14:08

        Ne razumem…Če ti voziš 45km/h si hitrejši od njih in jih ne oviraš 😛

        • Odgovori Anonimno 30. 3. 2018 at 22:44

          Tako sklepaš. Pravim da vseeno pizdijo, saj bi radi peljali najmanj 60km/h, pa že jaz sem prehiter.

  • Odgovori Matej Zalar 26. 3. 2018 at 11:04

    @Seamus: Včasih se čudim, da sem med 10 ali 5 procenti najhitrejših – in to v večini situacij: hoja, plačevanje, kolesarjenje po mestu, vožnja avta … zato se mi zdi res smešno, ko mi nekdo očita, ker mora na cesti malo počakati. Obstaja namreč velika verjetnost, da ga bom moral na tekočih stopnicah prositi, da se mi malo umakne.

    @Primož: Meni recimo ni jasno kako si nekdo sploh upa kolesarja prehiteti na tesno. Nimam se za slabega voznika, ampak toliko zaupanja vase pa tudi nimam.

    @Damjan: Mora biti nekaj z mentaliteto narobe. Celo kolesarjem samim se neprijazna zakonodaja sicer zdi slaba, a skomignejo z rameni, da tako pač je. Umikajo se na stranske ceste (kot da je tam kaj bolje), poskakuje na kolesarskih stezah ali pa gredo raje z avtom.

  • Odgovori fv 26. 3. 2018 at 13:58

    Ena anekdota lanskega poletja. Peljemo se (v avtu) od Ivančne proti Muljavi, enih 100m pred nami lepo ob robu v gosjem redu kolesari večja grupa s par odraslimi in različno stari otroci. Eden od otrok, na daleč bi rekel da najstnik, se dvigne s sedeža, da bi malo zmanjšal luknjo do naslednjega in s tem, ko pritisne na pedala, izgubi ravnotežje ter se z nekaj vijuganja zvrne po bankini kak meter ali dva nižje na travnik spodaj. Če bi ga v tistem trenutku po vseh pravilih (50cm) nekdo prehiteval, bi dobil še dodatni odboj od avta in verjetno kaj hujšega kot posmeh ostalih v grupi in ranjen ego.

    Pravila so neumna in nevarna. Prav vseeno mi je za vožnjo vštric, ker nisem tisti samomorilec, ki bi se vozil na levi. Prehitevanje kolesarjev pa bi moralo biti vedno po drugem pasu.

  • Odgovori Mojster Miha 26. 3. 2018 at 15:34

    @FV sedaj si dal odlično idejo. Spremeniti zakonodajo na način, da se še vedno ne dovoli vožnje vzporedno, ampak se samo doda zapoved voznikom avtomobilov, da morajo pri prehitevanju obvezno v celoti na nasprotni vozni pas in s tem držiš primerno razdaljo. S tem bi jih prisilili v prehitevanje kot pri vzporedni vožnji, samo da ne bi bilo vzporedne vožnje. Ta bi bila taka odlična slovenska, rešitev problema na način, da ne rešimo problema ampak samo dodatno zaje*emo še nekoga. 🙂

  • Odgovori dare 26. 3. 2018 at 22:09

    Vožnja dveh kolesarjev vštric je dovoljena licenciranim kolesarjem. Rekreativci lahko kolesarijo samo v gosjem redu. Na splošno je vozniška kultura v Si katastrofalna. Nikjer po svetu nisem videl toliko živčnih šoferjev, ki preklinjajo, kažejo sredince, trobijo, vozijo na komolec, kot v SI. Vse je stvar splošne kulture. Tudi črnci v Afriki so se od Angležev naučili spoštovanja ostalih udeležencev v prometu.
    Komi kultura po drugi vojni je ukinila bonton in spoštovanje, uvedla je uravnilovko in to se je poznalo pri odnosu do znanja, položaja, pri spoštovanju soljudi. Vsi pametni, vsak lahko komentira karkoli, čeprav nima pojma za kaj gre.
    Zakaj Italijani vozijo v gručah? Ker so tako navajeni od doma in tam se vsi razumejo, ker so vsi vozniki in kolesarji. Enako je v Franciji, Španiji. Balkanci bi te najraje zbili s ceste, še bolj vzhodno kolesarje ciljajo s kamni. Zato pamet v roke.

    • Odgovori Profesionalni kolesar 30. 3. 2018 at 14:19

      Jah, licence so že drugi problem 🙂 in ja, kot nekdo ki preživi ogromno časa na cestah po celotni Evropi (s kolesom 25-30k in z avtom 100k), lahko potrdim da je kultura/spoštovanje neprimerljivo najslabša na Balkanu-in to ne samo na cesti.

  • Odgovori Matej Zalar 27. 3. 2018 at 11:11

    @Dare: Liceniranim kolesarjenjem je vožnja dveh kolesarjev vštric dovoljena sam, če imajo spremljevalni avto.

    Mene tukaj bolj skrbi uzurpacija javnega prostora – tisti, ki je bil nekje domnevno prej, bo skušal na vse načine preprečiti kakršnokoli spremembo, in to z nazadnjaškimi argumenti na silno trhlih nogah. Včeraj me je skušal nekdo na FB prepričati, da voznik praktično ne more preprečiti nesreče, če s hitrostjo 90 km/h za ovinkom dohiti koelsarja, ki vštric vozita 30 km/h. Kot da sta kolesarja na cesto padla iz zraka, da ju ni bil sposoben videti že preden so drug za drugim zapeljali v ovinek. To so nori argumenti, ampak če je prepričan v svoj prav, mu pač ni mogoče pomagati. Osebno sprejmem kot logičen samo ta argument: “Kolesarji nam gredo na živce, ker moramo zaradi njih zavirati.” To je vsaj pošteno. Vse drugo je navadno nabijanje. Govorjenje o “nadutih specialcih” in podobni nesmisli.

    Včeraj sem na cesti (s kolesom) prehitel en traktor, eno cizo in en avto, tako da ne bi rekel, da sta dva kolesarja vštric najpočasnejša in najširša udeleženca v prometu.

    • Odgovori Profesionalni kolesar 30. 3. 2018 at 14:21

      Če je tako hud ovinek da kolesarje ne vidi, ne bo zapeljal 90km/h…kaj pa če bi bil kamen ali pa drevo na cesti?? Potem on ne bi bil kriv za nesrečo? Še zmeraj bi dobil kazen za neprilagojeno hitrost.

  • Odgovori FV 29. 3. 2018 at 5:11

    Očitno te policaji berejo 🙂
    https://siol.net/avtomoto/vozimo-pametno/kdo-se-s-kolesom-lahko-tako-vozi-foto-463526

    BTW tole o dohitevanju v ovinku je pa čist realno, sploh na kakšnih malo bolj zavitih vzponih imaš kolesarja kar naenkrat pred sabo in malo možnosti, da bi ga videl prej, ker se je pač premaknil 5m, medtem ko jih z avtom 50. Še eden od razlogov zakaj ne vozim vštric drugje kot na praznih, ravnih cestah, pa še tam le občasno.

  • Odgovori Matej Zalar 29. 3. 2018 at 9:49

    Moje besedilo je prebralo 5.000 ljudi. Da se v zvezi s tem problemom oglašajo vsi, razen Kolesarske zveze Slovenije, je seveda druga zgodba. Normalno pa je, da bodo državne agencije zgolj in samo branile obstoječe stanje

    Nenavadno je, da jaz, ki sem tudi voznik avtomobila, nikoli ne pridem v situacijo, ki jo omenjaš. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi se za ovinkom pred menoj kar na lepem prikazal kolesar. Tako ostrega ovinka, da nikakor ne bi mogel videti kolesarja pravočasno, verjetno nikoli ne zvozim dovolj hitro – čeprav sem dinamičen voznik, ki večinoma vozi ZA nekom, ki me blazno moti s svojo počasnostjo, a vseeno ne trobim in ne maham.

    Danes pa boste brali: kako je včeraj skoraj prišlo do hude prometne nesreče, čeprav sva (in ker sva) s kolegico vozila v skladu s prometnimi predpisi, drug za drugim. Če bi vozila vštric, naju junak ne bi prehiteval in ne bi prišel v škarje nasproti vozčemu avtomobilu. Ker bi vedel, da ne bo zneslo. Tako pa ni vedel in vesel je lahko, da je naletel na 1 voznika od 100-ih, ki je bil situacijo sposoben rešiti res perfektno. Sicer bi bil verjetno mrtev ali na invalidskem vozičku. Midva pa le malo potolčena.

    • Odgovori Profesionalni kolesar 30. 3. 2018 at 14:29

      Problem je ker vozniki navadno namesto bremze pritisnejo gas, pa ne samo v primeru prehitevanja speljevanje (izsiljena prednosti), rumena luč na semaforju….ne za brez veze tujci govorijo da so v Slo in Hr sami norci na cesti (če italjani to pravijo, pol se moraš že zamislit). Druga stvar so omejitve. Kdo se po AC pelje 130, po ravni cesti 90? Vse se s takimi malenkostmi začne..vse je to upoštevanje CPP

  • Odgovori SP 29. 3. 2018 at 10:48

    Raje vidim, da kolesar vozi po sredini voznega pasu, kot po robu. Tudi če je sam. V paru pa itak. Ker ga tako prej opazim, ker moram zaradi tega zmanjšati hitrost, saj ga lahko prehitim le po nasprotnem pasu. Tako je najbolj varno. Najbolj mi gre na živce folk, ki prehiteva kolesarja, medtem ko prihaja nasproti avto in s tem kolesarja izrine v obcestni jarek. Dvomim, da se bo pri nas to kdaj spremenilo, ker je folk preveč sebičen, da bi upočasnil in počakal tistih par sekund.

    • Odgovori Roman 30. 3. 2018 at 7:28

      Na to dejstvo pa kolesarji pogosto “pozabijo”, ko se vključujejo s stanske ceste tik pred avtomobilom na prednostni cesti. Takrat je pa vožnja mimo čisto legitimna ali kako?

      • Odgovori Matej Zalar 30. 3. 2018 at 8:14

        Kaj pa ko se peljem po prednostni cesti in se z leve, neprednostne, vključi avto, tako da zapelje vštric s kolesarjem, potem pa ugotovi, da ne bo zneslo, ker nasproti že prihaja promet? Se dogaja. In kaj zdaj? Bom to neumnost apliciral na vse voznike?

        • Odgovori Roman 30. 3. 2018 at 16:15

          Naslov je uperjen proti avtomobilom. Če bi bral površno, bi menil da proti vsem. Najbrž ni mišljeno tako, ali pač?
          Rešitev je konjska vprega. Moteča bo in za kolesarje in za avtomobile, je zelo ekološka in je bila na cestah prisotna še pred kolesi (bicikli).

        • Odgovori Roman 30. 3. 2018 at 22:57

          Lahko še malo provociram?
          Matej in ostali ki kolesarite: kaj naredite ko dohitite stoječo kolono avtomobilov, recimo pred redčim semaforjem ali zaprtim železniškim prehodom? Počakate v koloni med avtomobili (magari po dva kolesarja vštric) ali šibate po desni (ob robu vozišča ali po zanikrni kolesarski) mimo?

          • Anonimno 30. 3. 2018 at 23:01

            Ne vem za ostale. Sam počakam v koloni in si parkrat privoščim požirek iz bidona. So pa motoristi tudi večkrat glasni pri pritoževanju čez kolesarje. Koliko jih čaka v koloni?

  • Odgovori Manca L 29. 3. 2018 at 11:32

    Kolesarjenje vštric je za kolesarje zelo nevarno, a vam življenje ni več ljubo (za tiste, ki se bodo našli v spodnjem opisu)? …še posebaj nevarno je, ko se to dogaja po ovinkasti cesti, po možnosti še vožnja v hrib, kjer je cesta nepregledna, kolesarji počasni,..
    Razumem, da kolesarji skoraj nimajo biti kje drugje kot na cesti, vendar se avti po vseh cestah ne morejo peljati nonstop 30km/h. Glede na izpostavljenost, bi kolesarji morali poskrbeti za svojo večjo varnost, ne pa izzivati usode in posledično spravljati v nevarnost tudi ostale udeležence v prometu.
    Ljudje besnijo predvsem zato, ker na (hitrejših-omejitev nad 50km/h) cestah srečujemo predvsem zelo arogantne in sebične kolesarje, ki vozijo vštric ali po sredini ceste, se “šlepajo”(na način, da se primejo vozečega avta pri več kot 50km/h), se ne umaknejo, ko naredijo dolge kolone, ipd. Skratka, zelo nekulturno in nevarno ravnanje večine kolesarjev, zaradi česar je nastalo takšno mnenje večine ljudi in žal tudi predsodek o kolesarjih, saj obstajajo tudi svetle izjeme.

    • Odgovori Profesionalni kolesar 30. 3. 2018 at 14:35

      Sem kolesar in se več ali manj strinjam z napisanim..

  • Odgovori SP 29. 3. 2018 at 11:41

    LOL Manca L, ob tvojem komentarju človek pomisli, da je na cestah več kolesarjev kot avtomobilov. Tipično sebično razmišljanje voznika avtomobila.

  • Odgovori FV 29. 3. 2018 at 12:06

    @matej, ne vem kje se ti voziš z avtom. Men se taka situacija dogaja redno v hribih. Saj ne da bi kolesarja kdaj zbil ali si domišljal da vozim rally. Ampak v nesrečnem spletu okoliščin, ko bi nekdo vozil vštric, nasproti pa še avto in nasploh ozka cesta v nepreglednem ovinku (recimo cesta na katarino z juga ima par takih ovinkov) bi bil hitro kdo na havbi.
    Pa da ne bo pomote, ker vem kako je v obratni vlogi, kolesarje vedno prehitevam zelo na široko in na makadamu raje vozim zadaj oz. pospešim naprej šele, ko sem dovolj daleč, da se bo prah vmes polegel.
    Ampak vožnje vštric vseeno ne podpiram drugje kot na ravni oz. pregledni cesti.

  • Odgovori Manca L 29. 3. 2018 at 12:10

    V sezoni je kolesarjev ogromno, vsako leto več, tu se morava strinjat. No, vsaj v našem koncu je tako, da v sezoni VEDNO srečaš ogromno kolesarjev po regionalkah, ne glede kam se odpraviš.
    Sicer pa nisem “kritizirala” vas, temveč tiste kolesarje, ki spravljajo v nevarnost sebe in druge, tako da SP, “mirne živce” 🙂 Razmišljanje voznika avtomobila je navadno in tipično zelo nesebično, ker ne želimo nikogar poškodovati. Je pa izpostavljenost kolesarjev čedalje večja, ker žal ne premorejo primerne vožnje po cestah. (to ne leti na vse kolesarje). Cesta ne pripada le kolesarjem, namenjena je vsem, avtomobilom, tovornem prometu,..na kar se ne bi smeli požvižgati, kot se navadno.

  • Odgovori Matej Zalar 29. 3. 2018 at 17:06

    @FV: Poglej, absolutno vožnja vštric ni vedno varnejša, zato pa se pameten kolesar prilagaja razmeram, kot je tudi prav. Imam se za kolikor toliko normalnega, zato na ozkih cestah ne bom vztrajal pri vožnji vštric. Kot voznik avtomobila pa bom vedno predvideval, da bom za ovinkom naletel na kolesarja in hkrati še na avto, tako kot vedno razmišljam o idiotih, ki sekajo ovinke, naj bodo to kolesarji ali vozniki avtomobilov.

    In če me nekdo prehiteva z avtom, pri tem pa se mora po spletu nesrečnih okoliščin, kot ti temu praviš, obenem izogibati nekomu, ki pripelje nasproti, potem lahko verjameš, da mu bom verbalno jebal vse po spisku, kajti v težave nas bo vse spravil, tudi če se vozim pravilno ob robu ceste. Tega se ne dela.

    Na nepregledni cesti moraš pač prilagoditi vožnjo situaciji – kar seveda ne velja le za kolesarje, ampak tudi za voznike avtomobilov. Vem pa kako je v hribih, na ozkih cestah, kjer domačini dejansko mislijo, da je cesta njihova, in tam se niti pod razno ne počutim varnega, niti ko zavzamem na cesti kar se da malo prostora.

  • Odgovori Francl 29. 3. 2018 at 22:24

    Dobro, da si spet odprl to temo. Kolesarjev je pri nas razmeroma veliko in če bodo samo potiho jamrali ne bo kaj dosti pomagalo. Mislim, da bi bilo dobro tudi pri nas izvajati kaj takšnega kot se odvija marsikje drugje po svetu (Kritična masa): https://sl.wikipedia.org/wiki/Kriti%C4%8Dna_masa_(kolesarstvo)

    Kot vidim so to že počeli v Mariboru pred leti. Če bi bilo dovolj reklame, bi se zadeva lahko prijela.
    Seveda obstajajo razne rekreativne runde ampak to bi bilo nekaj bolj širokega.

  • Odgovori Matej Zalar 29. 3. 2018 at 23:29

    Zelo dobro. Komjuterji imajo načeloma tudi večjo moč kot rekreativni kolesarji. Ker rekreativca bodo vedno smatrali za zgago, ki cesto uporablja za svoje igrišče, ko pa je vendar cesta tako resna stvar,po kateri se ljudem blazno mudi kamorkoli že. Za komjuterja pa cesta ni igrišče in kolo ne igrača, ampak alternativno sredstvo prevoza.

    • Odgovori Roman 30. 3. 2018 at 7:36

      Tole temo smo že n-krat obedelovali. Kar je čisto ok, mogoče se bo le kaj premaknilo. Če ne drugje, v glavah.
      Je pa enostavno ratalo vas (nas 🙂 ) kolesarjev na nekaterih cestah preveč za normalno vožnjo z avtomobilom.
      Saj vem da zelo dobro poznaš cesto od Dobrove proti Polhovem Gradcu ali proti Horjulu.
      V lepem vremenu zaradi količine kolesarjev (ki žal niso v gručah) z avtom normalna vožnja ni možna. Valda mi gre na kurac, če se mi čas vožnje nenormalno podaljša. Isto kot mi grejo na kurac vozniki avtomobilov ki stalno vozijo 57km/h na uro ne glede na razmere, ali pa debili ki se lepijo na zadn jo šajbo ali debili ki vozijo 3 cm mimo kolesarjev.
      Rešitev so prave kolesarske steze.

      • Odgovori Anonimno 30. 3. 2018 at 22:58

        Tole malo pretiravaš. Sem včasih tudi večkrat dnevno v avtu na relaciji iz Podutika preko Prevala proti Polhovem Gradcu. Enkrat sva s kolegom merila čas vožnje pozno zvečer pri prazni cesti in na lep spomladanski dan v petek popoldan. V petek popoldam, ko je bilo na cesti kar nekaj kolesarjev, hkrati pa so se ljudje vračali domov iz služb, je vožnja trajala 4 minute več. Pa še to večinoma zaradi posranih voznikov in ne zaradi kolesarjev. Zate pomeni 4 minute nenormalno podaljšanje vožnje? Kolesarska steza pa po moje na omenjeni trasi ni mogoča.

  • Odgovori Matej Zalar 30. 3. 2018 at 8:12

    Lahko rečemo tudi obratno: ob štirih popoldne je proti Polhovemu Gradcu ali Horjulu normalno kolesarjenje zaradi velikega števila avtomobilov sploh ni možno. In ja, kaj hočeš … domov se pač pelješ, koliko, tri minute več? Pa mislim, da vseeno niso niti tri minute.

    • Odgovori Roman 30. 3. 2018 at 16:10

      Saj veš in razumeš kaj hočem povedat.
      Pač, gre mi na jetra, zaenkrat imam še pravico da mi gre to na jetra in imam tudi pravico da povem da mi gre.
      Povozil zaradi tega ne bom nobenega, ne skrbi 🙂
      Kaj dlje od tega pa verjetno ne bova prišla.
      Bi raje uporabljal javni prevoz, pa je neuporaben. Še manj je uporaben, ko imaš enkrat mularijo in jih je treba pobirat v šoli ali vrtcu ali oboje, ni nujno niti da na isti lokaciji. S kolesom iz istega razloga tudi ne gre.

      • Odgovori Anonimno 30. 3. 2018 at 23:13

        Veš kaj gre meni na jetra? Cikcakanje šoferja po cesti brez smerokaza, cijazenje po cesti kjer je omejitev 80 s hitrostjo 50km/h, telefoniranje med vožnjo, speljevanje v križišču po polžje in s stometrsko varnostno razdaljo, zavijenja levo tako, da se postaviš skrajno desno in ne dopuščaš vožnje mimo po desni,…..naštevam ti lahko do zjutraj. Zaradi takih nesposobnih voznikov, ki dejansko ovirajo/ovirate promet ste vsi z živčni in na koncu jih pokasira tistih par kolesarjev v pajkicah, ki “ovirajo” promet.

  • Odgovori Profesionalni kolesar 30. 3. 2018 at 14:50

    En zanimivi podatek o stanju v Slo prometu…trenutno bivam v Avstriji (ob meji-poslušam Slo radio/TV), tako da tudi iz prve roke vem (in podatki na netu potrjujejo), da je že tedensko v Slo (2M preb.) več nesreč kot v At (8M preb.) in letno več mrtvih…zanimiva kost za glodat

  • Odgovori FV 10. 4. 2018 at 7:13

    In potem imaš take genije:
    https://youtu.be/55Wb8exPj3o

  • Komentiraj