Kriptovalute: infantilni rudnik mentalne ničevosti

Globalni trendi prodirajo v Podalpje po klasičnem vzorcu. Ko o nekem fenomenu govori že ves svet, ljudstvo na zaostali strani Alp še vedno nima pojma za kaj gre in mu je tudi vseeno. To traja do trenutka, ko  nekemu bolje obveščenemu in bolj vizionarskemu rojaku uspe. Tedaj zavlada množična histerija. Vsi postanejo poznavalci. Mikropivovarstvo. Kickstarter. Hamburgerji. Faking kriptovalute.

Še včeraj računalniški in finančni analfabet, jutri vroči investitor

Običajni ljudje začno v nedogled debatirati o alkoholnih stopnjah in vretju, avstralski in irski govedini, podjetnejši pa po bifejih iščejo načine kako zaslužiti. Vsak pozna nekoga, ki je obogatel. Ali domnevno obogatel. Če je obrnil milijon, to že pomeni, da je milijonar. In ni bistveno, da mu je uspelo, ampak je pomembno, da je obogatel. V deželi s komaj četrtstoletno zgodovino svobodnega podjetništva se uspeh meri z denarjem – in drugod je le malo bolje –, zato zemljo tlači toliko malopridnih menedžerjev, ki jim je malo mar za uspeh podjetja, kaj šele za dobrobit zaposlenih, in zato za neoliberalizem označimo vse poskuse discipliniranja lenuhov ali predloge za liberalizacijo trga delovne sile. .

Kavarniški pametnjakoviči pozabljajo, ne le, da se uspeha ne zgradi ob vrčku piva, ampak tudi, da so novodobni uspešneži, tudi bleferji s Kickstarterja, uspeli zato, ker so bili pridni, pogumni in v mnogih primerih tudi prvi, predvsem pa zato, ker niso bili ovce. V deželi s četrtstoletno tradicijo svobodnega podjetništva živi mit, da je mogoče veliko zaslužiti brez dela. In zdaj se ta mit uresničuje – tu je nova priložnost za zaslužek iz naslonjača. Kriptovalute!

Seveda želja po hitrem zaslužku čez noč ni izključno slovenski fenomen, sicer kriptovalute ne bi uspevale. Ampak tu so postale mainstream in mokre sanje malih investitorčkov, ki morda ne znajo uporabljati niti Facebooka, kaj šele, da bi razumeli obrestno obrestni račun. Vse pa vedo o nečem tako abstraktnem, kot so kriptovalute.

Foteljski rudarji na finančnem divjem zahodu

Seveda je tudi konvencionalen denar precej abstraktna zadeva, a je vsaj kolikor toliko oprijemljivo plačilno sredstvo, čeprav treh četrtin evrov, ki jih vsak mesec zaslužim, nikoli ne vidim, ampak jih zapravim preko virtualnih kanalov. Ekonomistom ne gre zaupati, a še manj zaupam likom kot so Nejc Kodrič,  Damijan Merlak, Marko Kobal, Matjaž Škorjanc in razni navdušenci nad virtualnim denarjem, ki še najbolj spominjajo na manične igralce računalniških igric. Kako naj vendar verjamem nekim rudarjem, ki služijo nek denar z reševanjem nekih izračunov, pri čemer se bojda še piratsko obešajo na računalnike poštenih uporabnikov? Rudarjenje? Kam smo prišli! V situacijo, ko se infantilizira celo finančni sektor.

Seveda mi gre na živce, da me banka obere pri skoraj vsaki transakciji. Iz načelnih razlogov se tudi težko sprijaznim z dejstvom, da vsem mojim transakcijam sledijo, medtem ko velike barabe poslujejo bolj ali manj neopazno. Zjezilo me je tudi, da so mi čez noč z računa ukradli ves denar, tako da nisem imel niti za prispevke. Ker pri roki še nisem imel bilance za prejšnje leto, mi potem niso odobrili izrednega limita v višini znatno manjšega zneska od zneska ukradenega denarja. Poleg tega bi v vsakem primeru trajalo predolgo, da bi limit odobrili, pa še iz principa za to nisem hotel plačati 25 evrov. Ampak!

Ukradeni denar sem na koncu dobil nazaj do zadnjega centa.1

Kriptovalute, tulipani 21. stoletja

Kako pa naj zaupamo virtualnim japijem kova Marko Kobal in Matjaž Škorjanc, ki so jima čez noč spizdili zajetno vsoto virtualnega denarja? Koliko, ne bi znal izračunati nihče, če zneska ne bi pretvorili po trenutno veljavnem tečaju v evre. Denar, ki ga čez noč ukradejo, ker podjetje ni bilo sposobno zagotoviti varnega poslovanja, pa realno sploh ni nič vreden. Škorjanc je izjavil: »Počutim se, kot bi mi ugrabili otroka in pred mojimi očmi rezali njegove ude.« Kot je napisal mož, ki ima otroke in je v življenju nekaj dosegel – s trdim delom –, lahko kaj takega izusti samo materialistični slepec. Proizvod družbe, ki še nikoli ni bila tako zaslepljena z materializmom in virtualnim bulšitom.

Seveda ne trdim, da kriptovalute nekoč ne bodo postale zanesljivo plačilno sredstvo. O tem nimam pojma. Se mi pa obrača želodec ob orgazmiranju nad rastjo vrednosti neke neoprijemljive valute, ki bo morda nekoč vredna točno toliko, kot so danes vredni tulipani. Dvomim, da bo uspelo brez regulacije in vzpostavitve varnega sistema, ki pa seveda veliko stane. Recimo toliko, da ga morajo financirati uporabniki storitev, kot v primeru klasičnih bank.

Če sta Kodrič in Merlak tako prepričana v Bitcoin, naj varčujeta v tej valuti, ne pa da sredstva razpršujeta in investirata na primer v govedorejo, dejavnost, ki ustvarja smešno nizko dodano vrednost … a vsaj ima dodano vrednost. Seveda investirata v govedo, saj nista nora! Krave bomo molzli dokler bomo pili mleko in jih klali dokler bomo jedli meso. Bitcoinov pa že zdaj ne potrebuje nihče. Tako kot v 17. stoletju nihče ni potreboval tulipanov.

  1. Ne pa tudi obresti. []
Prejšnja objava Naslednja objava

68 komentarjev

  • Odgovori Jani 11. 12. 2017 at 18:57

    Vsekakor je pred vsakim investiranjem v nove tehnologije priporočljivo najprej poiskati odgovore med poznavalci in strokovnjaki, ne zgolj med šank poznavalci, ki jim novica, da lahko kar tako brez dela postanejo milijonarji prinese toliko veselja, da si takoj naročijo dodatno pivo.

    Tehnologija na kateri je zasnovana kriptovaluta je del naše prihodnosti. In bo prej ali slej del tvojega vsakdanjega denarnega poslovanja. Sam Bitcoin kot ena od najbolj znanih kriptovalut pa trenutno pač žanje uspeh in pozornost zgolj samo zaradi svojega imena – ker je postal sinonim za kriptovaluto.

    V vsaki panogi obstajajo nateguni. Na podlagi njih meriti in ocenjevati kredibilnost panoge je neresno. Če g. Grubelič na leasing nategne pol Slovenije še ne pomeni, da leasing ni kredibilna storitev ali finančni produkt. Če g. Škorjanc (hipotetično) pokrade Bitcoine svojih uporabnikov še ne pomeni, da je s kriptovaluto kaj narobe. Nategune najdemo povsod. In nateguni se znajdejo povsod.

    Drugače pa saj pravijo da je svoje premoženje smiselno razporediti na več različnih (finančnih) produktov. In verjamem, da sta pri takem obsegu sredstev verjetno poskrbela za ustrezno razpršitev in nista investirala vsega denarja v krave, pa četudi jih bomo molzli in jedli še mnogo, mnogo let.

  • Odgovori Matej Zalar 11. 12. 2017 at 20:05

    Ja. Ko je že cel svet vozil avtomobile na lizing, je Grubelič uspel nategniti pol Slovenije. To je ta zaostanek o katerme govorim. V Ameriki se po retavracijah že trideset let bašejo z burgerji, v Republiko Slovenijo pa je ta trend prodrl tri leta nazaj in smo te sendviče povzdignili do kulinaričnega vrhunca.

    Poglej, saj pravim, da lahko postane plačevanje kave za 0,000067 bitcoina s telefonom nekaj čisto običajnega in da bodo morda vlade nekoč dovolile delodajalcem, da zaposlenim izplačajo tisto plačo v obliki 0,67 bitcoina in da bo državam malo mar kako se ta denar vrti po svetu. Ampak to, kar se zdaj dogaja s temi valutami, je norost, ki ne more funkcionirati na tak način. Kdor je mislil kaj zaslužit, je že naredil svoje, ostali smo pač spet zamudili priložnost.

    Da pameten človek premoženje razprši, je seveda logično, ampak vseeno težko verjamem nekomu, ki ni stoodstotno prepričan v svoj produkt. Kot da bi prodajal BMW-je, vozil bi se pa poleg tega še z Mercedesom in Audijem. Ker človek nikoli ne ve.

  • Odgovori Aleš 11. 12. 2017 at 20:32

    V deželi s komaj četrtstoletno zgodovino svobodnega podjetništva se uspeh meri z denarjem – in drugod je le malo bolje –, zato zemljo tlači toliko malopridnih menedžerjev, ki jim je malo mar za uspeh podjetja, kaj šele za dobrobit zaposlenih, in zato za neoliberalizem označimo vse poskuse discipliniranja lenuhov ali predloge za liberalizacijo trga delovne sile.
    .
    *****
    In oznaka “neoliberalizem” je seveda tako negativna, da bolj ne more biti.

  • Odgovori dvince 12. 12. 2017 at 8:58

    Z regulacijo zgubijo kriptovalute ves svoj smisel- dereguliran in decentraliziran trg. Ampak brez regulacije tudi ne bo kriptovaluta nikoli pravo plačilno sredstvo enako fiat valutam. Deloma rešujejo te težave razni tokeni, kjer z uporabo določene storitve ali platforme ustvarjaš sredstvo za plačilo storitev.. (glej steemit in STEEM). Tam blogerjem s podporo bralcev izplačujejo virtualne žetone, ki jih lahko prodaš za fiat denar ali nadgraguješ svojo prepoznavnost- recimo kot če bi bil plačan za vsak like na fejsbuku. Boljši kot je članek več steemov dobiš. Druge platforme imajo cilj zmanjšat stroške za končne kupce- recimo bookiranje hotelov (LockChain), kjer ne bo provizij med stranko in lastnikom turistične kapacitete. Zdaj recimo airbnbn, booking kasirajo velike provizije, pa banke za nakazila tudi.

  • Odgovori Platar 12. 12. 2017 at 9:55

    Hja upam da ne bo zopet kuge….a ni ta zjebala sceno s tulipani, če ne bi se stvar verjetno normalizirala sama od sebe, kakor se zelo verjetno bodo tudi kriptovalute?

    Jaz jih razumem kot upor proti bankirjem v čemer pa ne vidim nič slabega. Drži pa tudi da gre papirnat denar počasi rakom žvižgat pa če nam je to všeč ali pa ne…

  • Odgovori Matej Zalar 12. 12. 2017 at 10:28

    @Dvince: Po mojem je bistveno vprašanje ali si sploh res želimo dereguliran in decentraliziran trg. Po eni strani jok in stok zaradi tako imenovanega neoliberalizma in skrivanja denarja po raznih otokih, po drugi strani pa bi denar zaupali trgu, nad katerim pa država nima sploh nobenega nadzora oziroma še manj kot na primeru EU v odnosu do ECB. Zdaj si sicer lahko manemo roke, ker je neki Japonec iznašel sistem, s katerim lahko obidemo finančne trge, ki so se že nekajkrat izkazali za nezanesljive, ampak to še ne pomeni, da bo zanesljiv sistem kriptovalut. Kot če bi popolnoma deregulirali trg delovne sile in pravice zaposlenih. V idealnem okolju bi morda to delovalo, ampak idealnega okolja ni.

    Skeptičen sem pa tudi do poskusov tako imenovanega zmanjševanja stroškov za končne kupce. Domneva, da ponudniki skušajo zmanjšati stroške kupcem, je po mojem sila naivna. Kot če bi verjel v svoboden trg brez državne regulacije.

    Seveda pa – še enkrat – ne trdim, da v tem ni prihodnosti. Me pa skrbi to pretirano navduševanje, predvsem pa neke teorije kako bomo za nič dela veliko zaslužili. V redu, to načeloma omogoča tehnologija in tak pomislek je imel verjetno marsikdo tudi ob izumu parnega stroja. Ampak res je tudi, da od časov parnega stroja ne delamo bistveno manj ampak kvečjemu obratno.

    @Platar: Balon vedno poči zaradi nekega triggerja in malo dvomim, da bi se prenapinjene cene same od sebe znormalizirale ne da bi prišlo do neke hude krize. Navsezadnje se tudi prenapihnjen nepremičninski trg normalizira sam od sebe, je pa res, da za ceno te normalizacije ljudje ostajajo brez stanovanj.

  • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 14:08

    Še vsaka zadeva, kjer so ponujali za nič ali malo dela ogromne zaslužke, se je sesula. Nazadnje so jokcali večinoma špekulanti, deloma pa naivneži, ki so kredit vzeli v švicarskih frankih. In dokler se cedita med in mleko, smo za njih vsi drugi bedaki. Potem, ko pa se sistem sesuje, pa pritisk na državo, kako lahko pusti takšne kredite. Jaz ga imam v eurih in nimam težav. Tudi ta zadeva s kripto valutami mi deluje kot nek piramidni sistem, kjer se sedaj blazno rada izpostavljata ta dva Slovenca z BitStampa. Očitno je njima res nekako uspelo rahlo obogateti, čeprav mi vse skupaj deluje precej umetno. Me zanima, koliko slovenskih lastnikov BitCoinov je že šlo na tisti avtomat, kjer so odtipkali svoje število lastniških BitCoinov, recimo 5, avtomat jim je pa navrgel 60 ali celo 70 tisoč eurov. Matej, tukaj se čisto strinjam s tabo ;).

  • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 14:29

    Jaz sem eden od naivnežev, ki je takrat vzel kredit v frankih. Prvič zato, ker si posojila v evrih itak nisem mogel privoščiti, in drugič zato, ker so s super ugodno obrestno mero vse banke takrat to agresivno oglaševale kot suho zlato. Podobnih naivnežev je še nekaj tisoč. Še dobro, da imamo prosvetljene, inteligente in fantastično iznajdljive anonimneže, ki niso take ovce kot vsi drugi.

    • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 14:37

      Saj ne rabiš biti sedaj sarkastičen, če si ti nasedel, da boš bolje čez prišel. Če si kredita ne moreš privoščiti v eurih toliko, kot si ga hotel, ga vzemi manj. Ne pa, da ga vzameš v drugi valuti in ga čudežno dobiš toliko, kot ga v eurih ne bi. Agresivno ponujali niso ničesar. Imel si izbiro in ne izgovarjaj se za svojo neumnost.

      • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 14:40

        Govedarji, ki ste podedovali hišo od staršev, seveda ne morete vedeti, kaj in kako je kdo ponujal, ker sem vam ni bilo treba s tem ukvarjati. Lahko je srati s polno ritjo in biti general po bitki. To je prispodoba, če se morda sprašuješ, kaj tvezim. Poglej v slovar.

        • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 14:48

          Umiri se z žaljivkami. Sem si kar sam svojo postavil, brez skrbi ;). Nekateri smo kreativni. Ti pa ne bodi jezen na vse, ki imajo več kot ti.

    • Odgovori kren 13. 12. 2017 at 10:03

      Na živce mi greste predvsem zato, ker ste bili ves čas pametni, koliko cenej imate kredite. A zdaj naj vam ga pa jaz pokrijem preko davkov? Poleg tega, da svojega evrskega plačujem? Dobro ste vedeli, kaj podpisujete, vsi po vrsti. Tisti, ki pa nuste brali, pa tudi ne morete bit moj problem ali kako?

      • Odgovori Anonimno 14. 12. 2017 at 11:48

        Točno tako Kren. Nekateri so to sprejeli kot lastno neumnost, nekateri pa sedaj krivijo vse druge.

  • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 14:58

    Sploh ne. Jezen sem samo nate, ker si tako očitno pametnejši.

  • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 15:08

    Ni potrebe. Sam naredi kaj, da ne boš jezen. Pustiva sedaj ostalim komentatorjem, da sodelujejo ob Matejevem zapisu.

    • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 15:09

      Bravo, tudi prijazen si in gotovo zelo uspešen. Stavim, da imaš trampolin pred hišo.

      • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 15:39

        Nimam, ker je to precej nepredvidljiva in nevarna zadeva :).

        • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 16:36

          Seveda. Da se rojeni zmagovalci ne bi slučajno poškodovali. Zelo uvidevno.

          • Anonimno 12. 12. 2017 at 16:51

            Pa še estetsko ne sodi pred hišo.

  • Odgovori Seamus 12. 12. 2017 at 16:38

    Še en, ki je imel kredit v CHF. Jebiga, naivno sem zamočil, priznam. Samo sem vsaj sledil ostalim pravilom in sem ga sedaj že izplačal (redno) brez nekih pretresov.
    Je pa razlog, da sem po tej izgubi (nekaj jo je, vendar kot rečeno, ni tako grozna) precej bolj skeptičen do vsega.
    Sem pa vzel kredit v CHF, ker so mi ponujali manj za več in ne zato, ker ga v € ne bi mogel dobiti. Nihče pa ni nič na veliko oglaševal slabosti, ki so se zgodile, jaz pa sem naivno nasedel. To pa ni pošteno in na nek način bi bilo prav, da bi se zadeve vsaj delno povrnile. Namreč banke so (vsaj bile) neka inštitucija, ki sem jim verjel, da je to to. Načeloma čisto v stilu – banka propade, vendar imaš s strani države zagarantiran znesek, da privarčevan denar dobiš nazaj, do neke mera seveda. Torej, če dobiš depozit nazaj bi moral dobiti povrnjeno tudi škodo zaradi natega s strani teh istih bank. Potrošnik se namreč obravnava kot naivna stranka in banka kot nekdo, ki ve več. In ravno to je sodišče tudi odločilo. In prav je tako, ker tudi v inženirskem poslu je isto – kupec je naivna stranka, izvajalec ve več in je avtomatično kriv, ter dolžan opozoriti na neumnosti in jih preprečiti.
    Namreč, ne sme se enačiti neke bitcoin menjalnice ali Grubeliče z bankami, ki so nadzirane s strani države (ki je v osnovi aparat, ki državljanom zagotavlja varnost, takšno in drugačno).

    • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 16:45

      Pogreje me, ko anonimni pametnjakoviči govorijo o špekulacijah (čeprav ne vedo, kaj ta beseda pomeni), češ kdor je vzel kredit v CHF, je gotovo hotel zaslužiti ali zlahka priti skozi ali nekaj sumljivega mutiti. Da je 99% vseh takih v resnici reševalo stanovanjsko vprašanje in želelo zgolj poskrbeti za družino, teh škodoželjnežev ne zanima, saj so sami itak dobili hišo ali vsaj parcelo od staršev ali sorodstva.

      • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 16:57

        Ti si res neumoren negativec in zavistnež. Rajši priznaj, kot Seamus, da si nasedel, to je to. In nehaj sedaj izpostavljati svoje neumnosti s CHF, ker samo še večaš svojo bebavost. In seveda, vsi anonimneži, ki nekaj imamo, smo nekaj dobili. Dobro, da nismo tajkuni po tvoje. Tema je BitCoin ;).

        • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 17:10

          Če se ne bi zgodil premik tečaja Evropske centralne banke pred leti in posledično država ne bi posredovala (najprej pri sosedih, zdaj je govor o tem še pri nas), seveda zdaj ne bi bil nihče pameten. Kot rečeno: za nazaj je res lahko biti pameten in svojo zafrustriranost metati naprej tistim, ki kritizirajo stvari, ki se njega samega ne tičejo.

          • Anonimno 12. 12. 2017 at 17:26

            V redu. Ampak ne jezi se na bolj uspešne. Očitno nimaš razvite poslovne in kreativne sposobnosti, ti gre pa pač pisanje in kritiziranje. Saj če si ti s tem zadovoljen, je to ok, kajne. Drugi pa materialno ustvarjamo.

  • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 18:03

    Itak. Čestitam za uspešnost. In za upešnega fotra /tasta /sorodstvo, ki dobro poskrbi za rojene zmagovalce.

    • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 19:23

      Bodi vesel. Mogoče bodo zaradi nas imeli tvoji otroci službo, ti pa penzijo :). Pa čeprav majhno.

    • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 20:11

      Me pa preseneča, da te je okrog obrnil en bančni referent. Ker se imaš za bolj pametnega, te to očitno najbolj boli. Ker mogoče ti pa v kratkem na domu prodajo sesalec za 2500 eur. Če ga že nimaš.

  • Odgovori Seamus 12. 12. 2017 at 18:17

    Sej sta prou smotana.
    Jest sm samo hotel omeniti, da ne moreš enačiti bitcoin in kredite v CHF, ker je očitna razlika. Predvsem ker banke ureja država in tudi daje garancije. In prav je, da se to področje uredi, kot je določilo sodišče. Sedaj itak CHF kreditov ne dobiš več. Verjetno z razlogom.

  • Odgovori Matej Zalar 12. 12. 2017 at 18:46

    Storitve – razen morda prek interneta – verjetno v Bitcoinih plačuje blazno malo ljudi in tako bo verjetno tudi ostalo, ker si res težko predstavljam, da bi nekoč svoji stranki izdal račun v Bitcoinih, kar bi mi on potem tudi plačal. Občutek imam, da Bitcoin še dolgo ne bo toliko plačilno sredstvo, kot bo investicijsko sredstvo (kar se mi pa tudi zdi, da ne bo dolgo trajalo), pri katerem bodo zaslužili samo rudarji in mešetarji, ne pa investitorji.

    Glede kreditov v švicarskih frankih res ne vem kako so bila predstavljena tveganja. Zdaj so v kreditnih ponudbah vsa tveganja opisana v sploh ne drobnem tisku in zelo jasno, tako da sem vse skupaj zelo dobro razumel tudi jaz, ki sem bil s tega vidika praktično nepismen. In tako je tudi prav, ker vendar ne kupuješ kruha, ampak, kaj vem, 50 ali 200 jurjev.

    Je bilo pa s temi posojili v frankih po mojem tako kot zdaj s kriptovalutami. Vsi so govorili o tem in si mislili kako dobro bodo prišli skozi, tako da kdor bi vzel kredit v evrih pod toliko slabšimi pogoji, bi bil skorajda tepec. In na koncu ljudje bolj verjamejo nekim prijateljem kot pa bankirju, četudi jim je tveganja morda celo na hitro predstavil. Znanec, ki dela na banki, nam je razložil, da stranke dejansko so opozarjali na tveganje – verjamem pa, da ne prav zanosno, ampak bolj v drobnem tisku – pa tudi, da sam nikoli ne bi vzel kredita v švicarskih frankih. In ga tudi res ni.

    • Odgovori filmoljub 12. 12. 2017 at 20:35

      Kot rečeno: kredita v evrih si nisem mogel privoščiti (oz. si pri nakupu stanovanja z njim ne bi imel kaj pomagati), zato veliko izbire niti nisem imel (in takih je še zelo veliko). In ja, takrat je bilo vse skupaj zelo drugače kot zdaj, ko so vsi pametni za nazaj. Bom pa to “naivnost” odplačeval skupno 30 let — toliko o tem, kako “dobro smo prišli skozi” vsi s kreditom v švicarjih.

  • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 19:21

    Matej, tu se zelo strinjava. Kot sem rekel, verjetno ni osebka, ki bi 10 bitcoinov na avtomatu pretvoril v 150 jurčkov eurov. In odkorakal s tem v žepu. In to je tisto, umetno ustvarjeno. Zlato primeš in imaš, bitcoin pa imaš in si kao bogat, le da na računu nikoli ni denarja. Tudi pri frankih sva podobnega mnenja. Dokler se pa s kripto valutami največ trguje pri nelegalnih zadevah, sem pa sploh mnenja, da je to ‘easy money’, ki pa seveda ne obstaja.

    • Odgovori Jani 12. 12. 2017 at 23:20

      Imaš prav, da ne moreš dvigniti 10 bitcoinov vrednosti 150 jurjev na bankomatu. Ampak saj tudi 150 jurjev eurov ne moreš dviginiti iz bankomata, četudi jih imaš na bančnem računu. Ko pa bitcoine na borzi prodaš za eure, si lahko te nakažeš na bančni račun in odkorakaš ponje na banko.
      Zlato lahko primeš a kaj dosti drugega z njim nimaš početi. Si že šel kdaj z njim po nakupih? Kdaj si nazadnje plačal sendvič, kosilo ali servis avtomobila z zlato palico, prstanom ali zlatnikom? In vrednost zlata je takšna zgolj zato, ker je toliko denarja trenutno nekdo pripravljen plačati zanj. Če bi teoretično jutri vsi izgubili interes vlaganja v zlato bi s tisto zlato palico lahko podstavil mizo. Vrednost bi padla na nič.
      Enako je trenutno s kriptovalutami. Njihovo vrednost določajo njeni kupci, ki so zanjo pripravljeni plačati trenutno vrednost. Ko zanimanja ne bo več, se bo tudi vrednost znižala oz. umirila.
      Sicer pa pri večini še vedno vlada prepričanje, da je edino varno imeti v žepu bankovec neke vrednosti. Trenutno res. A kaj ko je tudi vrednost tega bankovca lahko že jutri nična. Ne vem če se spomnite hiperinflacije v času yuge, ko si lahko sproti risal nule na svoje bankovce, da si lahko z njimi kupil kilo kruha. Res je, da so ti vsaj ostali bankovci s katerimi si si lahko obrisal rit. Kar ne moreš storiti z zlato palico ali številko na monitorju, ki govori koliko kriptovalut imaš v digitalni denarnici.

      • Odgovori Anonimno 13. 12. 2017 at 9:07

        Dvig je bila prispodoba. Me zanima, koliko jih je dobilo že nakazano. Če bi bilo res vse tako lepo, bi bilo en kup bogatašev naokoli :).

  • Odgovori Seamus 12. 12. 2017 at 19:33

    @chef – verjetno ima vsak svojo zgodbo. Jaz sem se lepo šel obrestno obrestni račun in videl razliko, ki na mesečnem nivoju ni bila ne vem kakšna. Problem je bil, da so ti dali pod nos graf kako se je švicar gibal v kaj vem, zadnjih 10-15 letih, ko se praktično kurz ni spremenil. In konec 2006 res ni zgledalo, da se bo spremenil še v naslednjih 10 letih.
    in še enkrat, to ni ponujal kar nekdo, temveč banka. Tudi Banka Slovenije takrat še ni nič opozarjala glede teh kreditov (kot je kasneje, če se ne motim) ali kot opozarjajo sedaj za kriptovalute.
    In (sem šel prav pogledati) v pogodbi mi piše zgolj, da sam nosim posledice tečajnega nihanja in da banka v zvezi s tem ne prevzema odgovornosti. Dva kratka stavka znotraj šestih v enem izmed členov, ker kolikor vem, so kasneje imeli cel člen namenjen opozarjanju. Kakorkoli, takrat sem dobil izračune za kredit v CHF pri NLB, SKB, Sparkasse, Abanka in Hypo banki, torej praktično povsod. Edino na SKB in NLB imam izračune tudi v €.

    • Odgovori Anonimno 12. 12. 2017 at 19:42

      Vse to vemo, ampak, še vedno ste sami izbrali, da boste šli v to. Sami ste imeli dve izbiri. Izbrali ste tisto, ki vam je bila predstavljena ugodneje. Tudi sam sem imel dve izbiri, takoj sem rekel, da me CHF ne zanima. Nočem te obsojati, da si se napačno odločil. Ampak odločil si se sam. Saj nekaj časa ste bili pa na boljšem, dokler ni počilo. Tega pa nihče ne pove :).

  • Odgovori Simon2 12. 12. 2017 at 22:04

    @Filmoljub

    Jaz bi komentiral samo tale del tvoje izjave: “Prvič zato, ker si posojila v evrih itak nisem mogel privoščiti, “. Upam, da se zavedaš, da je tako jemanje kreditov (ker se je s krediti v CHF umetno povečala kreditna sposobnost kreditojemalca) dodatno pomagalo napihovati nepremičninski balon, saj se je ta povečana kreditna sposobnost povečala maso denarja za nakup stanovanj in tako (ker se s tem število kvadratnih metrov ni spremenilo) zvišala cene stanovanj.

  • Odgovori Simon2 12. 12. 2017 at 22:34

    @chef
    Tale članek mi je nekdo svetoval, da se izobrazim o tem, kako Bitcoin ni balon: https://cryptodaily.co.uk/2017/12/bitcoin-not-bubble-part-i/

    In potem pridem do predzadnjega odstavka v članku in preberem: “Like I said at the beginning of this article, since that time when 1 ounce of Gold could be bought with 35$, it takes today, 12th December 2017, 1255$. This means that Gold has appreciated in dollar terms in each of those 47 years an average of 76% per year.”

    🙂

  • Odgovori jazsembog 13. 12. 2017 at 2:07

    V te bitcoine nisem verjel takrat, in ne verjamem danes. Mogoče, ker sem vedno delal software za hardware in po svoje sem v znanju financ kratek . Po drugi strani, ker se mi s tem ni dalo ubadati. Rad vidim dejanske, vidne rezulate, kjer komu kaj olajšam, in za to dobim pošteno plačilo in rad grem vsako leto na daljše dopuste. Ker se “gibam” v teh krogih sem verjetno med prvimi slovenci spoznal bitcoin. Spomnem se ko je šel na 2 dolarja, pa potem na 10 usd, pa sem si rekel le kdo bi si mislil, ka si ti ja nor, ta fiktivna stvar je že vredna celih dest ameriških dolarjev… Kako sem takrat natulil soseda, naj odjebe z bitcoini, in da je celo bolje vložiti v avto. Marsikdo mi je rekel, da je to posel stoletja. Bili so že poskusi kriptovalut, mel sem dobrega kitajskega kolega, ki se je življenjensko zapufal na neki kitajski kriptovaluti, pred 10 leti. Vse je zgubu, celotni familiji je dolžen. Njemu mora zdaj biti še posebej hudo. Prav zato, ker je veliko teh poskusov padlo na zobe, sem si mislil nič posebnega.
    Kot vidimo finančna industrija nima meja. Dejansko v tem svetu, kjer trgi odregirajo noro, so finančne odločitve kam vložiti denar veliko bolj pomembne kot dejanska dodana vrednost nekoga na delovnem mestu. Če ne kupiš nepremičnino ob pravem času, te lahko trg povozi in zamudiš vlak. V sloveniji je vse to posebej počasno, toda v velikih mestih, kjer so dobre plačane službe za večino populacije je tako. Prišlo smo do neke realnosti, kjer si srednji sloj težko privošči normalno stanovanje v mestu, razen če mestna oblast nima neke sociale oz tako ali drugače omeji trg. V Shenzhenu, je moje stanovanje zamenjalo ogromno lastnikov. Vsak mesec je nekdo potrkal na vrata, rekoč dober dan, jst sem novi lastnik. Iz radovednosti, da malo pokukajo po svojem novem stanovanju in da vidijo belca, ki renta njihov flat. Koliko je najemnina ni vprašal noben, en je celo tulil, da je kupil stanovanje za vnuka, ki se je rodil prejšni teden. In da bi tudi jst mogu začeti kupovati za svojega sina in vnuka, dokler je še poceni. V rosnih dvajsetih, da kupim nekaj za mojega bodočega vnuka…

  • Odgovori filmoljub 13. 12. 2017 at 8:10

    @Simon2:
    Seveda se zavedam tega, zato pa zdaj gostilniško modrovanje meče kriptovalute in kredite v CHF v isti koš z napisom “špekulacija”, čeprav gre pri bitcoinih zgolj za investicijo z namenom zaslužka, s posojili si pa mlade družine kupujejo stanovanja, da imajo kje živeti. Anonimnih govedarjev, ki ne vidijo dlje od trampolina pred hišo, s poslovno žilico “kreativno” postavljeno na parcelo od staršev (ali podedovano), to seveda ne zanima. Gre za tipično slovenceljsko privoščljivost: ker se zavedajo, da so njih domače banke enako nategnile (ali še bolj) kot nas Avstrijci s švicarji, naj zdaj vsem s kreditom v CHF kar lepo pocrkajo krave (tj. nam pametnjakovičem, ki smo hoteli priti na izi skozi), da se bodo v tej frustraciji sami počutili pametnejše in sposobnejše. In s tem se potem še hvalijo. Ne moreš verjeti neskončni primitivnosti.
    Običajni ljudje pač nismo finančni strokovnjaki (razen zgornjih rojenih zmagovalcev, ki se spoznajo na vse). Banki zaupaš vsaj toliko, da bo vzpostavila dolgoročno vzdržen sistem, v katerem bodo ljudje lahko odplačali (že itak preplačane) kredite. Ker tokrat ni bilo tako, se je odločila intervenirati država (ki si ne želi množičnih rubežev in obubožanja) in natanko to je tisto, kar gre zgornjim butalcem v nos — češ, zdaj bomo pa vsi spet reševali naivneže. Seveda ne bo nikomur nič podarjenega in v vsakem primeru bomo najebali: da te vsaka banka v vsakem primeru in vselej nategne, je menda jasno. Ampak če v resnici ni izbire, nimaš kaj veliko mencati.

    • Odgovori jazsembog 13. 12. 2017 at 10:52

      Oprosti, ampak to je pa že dosti naivno, da sploh pomisliš, da lahko banki zaupaš. Funkcija banke je, da zasluži s posojo denarja. Tvoj namen je, da dobiš kredit z čim boljši pogoji. Gre se za tipičen primer navkrižnih interesov.
      Se pa strinjam, da bi morala centralna banka oz zdaj nacionalna banka odigrati večjo nadzorno vlogo. Tu bi lahko bil še kakšen drugi organ, društvo (civilna iniciativa – ne daj bože v sloveniji), opozarjala in svetovala pred takšnimi in drugačnimi oblikami finančnih tveganj. Seveda, ker so slovenci cheap, vprašanje če bi ti svetovalci pobrali dovolj letnih članarin za lastni obstoj.

  • Odgovori Matej Zalar 13. 12. 2017 at 8:40

    Švicarski frank in Bitcoin seveda nimata nobene zveze in sploh ne vem zakaj se zdaj prerekate okoli tega sranja. Dejstvo pa je, da normalna banka tega sploh ne bi ponujala, ker tudi bankam ni v interesu, da kreditojemalci ne morejo odplačevati krede. Prej bi rekel, da so se nategnili in kreditodajalci in kreditojemalci, pri čemer so seveda zadnji potegnili krajšo. Navsezadnje po mojem tega sploh ne bi smela dovoliti Banka Slovenije, ki naj bi v normalnih okoliščinah služila državljanom – pa seveda vsi vemo, da ni tako.

    Me pa fascinira to prepričanje, da mlada družina kar mora biti lastnica stanovanja, tudi če si ga dejansko ne more privoščiti. Pri tem golem dejstvu, da nekdo nima za stanovanje, seveda sploh ni pomembno ali nima zato, ker mu stanovanja niso podarili starši, ali zato, ker ne zasluži dovolj, ali zaradi prenapihnjenih cen denarja. Smo pa zdaj dejansko prišli v situacijo, ko imamo na eni strani potencialnega kreditojemalca, ki iz gole previdnosti ni vzel posojila v švicarskih frankih in zaradi tega živi v manjšem stanovanju ali pa stanovanja sploh ni kupil, na drugi strani pa kreditojemalca, ki je do stanovanja prišel s švicarskimi franki in ga zdaj, ko tega kredita ne more odplačevati, kreditira država oziroma mu kredit pokriva banka (pojma nimam kako se ta zgodba rešuje). Dejstvo je, da prvi in drugi nista v enakem položaju. Zakaj ne bi kreditirali tudi prvega?

    In ja, sem ponosni lastnik stanovanja, ki si ga nisem kupil sam. In kaj zdaj? Naj bi ga podaril cerkvi samo zato, da me nekdo ne bo zmerjal, ker sem prišel dobro skozi?

    Kar se tiče pa Bitcoina … Pustimo prenapihnjeno vrednost – opažam, da ljudi zelo moti neoprijemljivost tega plačilnega sredstva, kar pa sploh ni glavni problem. Ob izumu papirnatega denarja so imeli ljudje enake pomisleke, saj vendar kos papirja ni nič vreden – seveda ne, dokler se ne dogovorimo, da nekaj pač je vreden. Težava se pojavi šele takrat, ko za ta kos papirja recimo zjutraj dobiš gajbo piva, zvečer pa samo eno flašo. (Ko je obratno pa to smatramo za nekakšen uspeh). In nekoč se bo to zgodilo tudi z bitcoinom. Zanimivo bi bilo recimo videti kaj bi se zgodilo, če bi se nezanemarljivo število ljudi odločilo menjati bitcoine za denar. Kdo bi to plačal? Lastnik goveje farme?

    • Odgovori filmoljub 15. 12. 2017 at 7:47

      Čakaj, dobil si v dar stanovanje (čestitam, vsi nimamo te sreče), ni se ti bilo treba zajebavati s krediti in biti finančni izvedenec, zdaj te pa močno čudi želja mladih družin, da bi prišle do stanovanja. Resno misliš? Na to je sila težko odgovoriti s prijaznimi besedami.

      • Odgovori Anonimno 15. 12. 2017 at 7:53

        Danes lahko velika večina pride do stanovanj (recimo do strehe nad glavo), vprašanje je samo kje in kakšno stanovanje. To pa je pač treba prilagoditi svojim zmožnostim, kajne?

      • Odgovori Matej Zalar 15. 12. 2017 at 8:35

        Ne čudi me želja po stanovanjih, čudi me prepričanje, da je lastniško stanovanje malodane absolutna pravica vsakogar. Meni je kristalno jasno, da sem praktično čez noč obogatel, če malo karikiram, na splošno pa opažam, da ljudje kar mislijo, da preprosto morajo imeti svoje stanovanje, za to najemajo kredite, ki jih komaj odplačujejo, ob tem pa pizdijo, ker jih banka lupi z oderuškimi obrestmi.

        Navsezadnje bodo pa v 150 jurjev vredni nepremičnini tarnali, da so reveži. To je zame perverzno. V redu, sam je moral zaslužiti za stanovanje, ampak to še ne pomeni, da je revež.

        Sem pa po drugi strani prepričan, da bi država morala omogočiti mladim družinam ugodno rešitev stanovanjskega problema, bodisi z neprofitnim najemom bodisi z neprofitno prodajo bodisi z ugodnim kreditom bodisi z odkupom po recimo 20-ih letih najemanja. Seveda ne na način stanovanjskega sklada po slovensko.

        Ampak naj bo potem tak lastnik stanovanja vsaj hvaležen ob zavedanju, da je premožen, ne pa da se pizdi, ker je nekdo prišel skozi še bolje. Vprašaj recimo koliko nemških mladih družin živi v lastniškem stanovanju – kjer pa je seveda sistem čisto drugačen, mislim tudi sistem v glavah.

        • Odgovori filmoljub 15. 12. 2017 at 8:56

          Prilagoditev življenja svojim zmožnostim je seveda odgovornost vsakega posameznika, vendar tega ne gre mešati recimo s krediti v tuji valuti, gre za zelo različni stvari. Za slednje pričakujem sistemsko regulacijo in določeno mero varnosti, saj vendar zato plačujem davke državi in provizije banki, mar ne? In še enkrat: nihče ni nevoščljiv vsakemu, ki se mu ni bilo treba za VSE ŽIVLJENJE zakreditirati samo zato, da bo imel kje spati in srati, enake možnosti glede stanovanja jaz privoščim vsem. Kar seveda ne velja za službe in plače in druge reči, da se razumemo.

          • Matej Zalar 15. 12. 2017 at 11:18

            Absolutno se strinjava, da je bila zadeva švicarski frank nateg, ki se ne bi smel zgoditi, ker ne moremo in ne smemo pričakovati, da je kreditojemalec finančni strokovnjak. Ne moreš pa pričakovati enakih možnosti glede rešitve stanovanjskega problema. Enake možnosti? Kam pa pridemo, če izenačujemo možnosti prvega, ki je stanovanje podedoval, drugega, ki je stanovanje kupil, ker je zaslužil denar, in tretjega, ki ima stanovanje zaradi zagotavljanja “enakih možnosti”? Najslabše jo je v tem primeru odnesel drugi, ki se je tudi edini potrudil zaslućiti denar.

            Seveda pa nihče ne bi smel biti brez strehe nad glavo, ker smo socialna država – ampak tu se tudi neha, sicer se lahko kar lepo vrnemo v socialistične čase družbenih stanovanj za vsakogar.

            Navsezadnje pa recimo poznam več ljudi, ki so nekaj podedovali oziroma so se dobro priženili oziroma živijo v ogromnih bajtah svojih staršev, in so stanovanjski problem rešili za par deset jurjev, kot tistih, ki so morali vzeti 200 jurjev kredita za stanovanje, ker so od doma šli praktično bosi. Ko bodo kredit čez 20 let odplačali, bodo morali najeti novega za 5 ali 10 let, da bodo vse to sanirali in do penzije se jim bo ravno izšlo. Na koncu bodo imeli po njihovi smrti nekaj od tega stanovanja samo njihovi otroci.

            Ne zavidam jim in ob njihovi stiski se počutim slabo.

            Kdor je pred petimi leti denar, namesto v kredit za CHF, vložil v Bitcoine, se pa danes stanovanjskim problemom smeje iz zgornjega nadstropja ljubljanske Situle 🙂

        • Odgovori Anonimno 15. 12. 2017 at 9:16

          Matej, meni se pa zdi povsem logična želja vsakogar, da ima lastniško nepremičnino, za Slovensko okolje seveda. Povprečen Slovenec v penziji ne bo sposoben plačevati najemnine, medtem ko Nemci verjetno lažje. Drži pa, da je posebnost pri nas tudi to, da bodo upokojenci, ali pa kdorkoli drug, ki se mu recimo zalomi v življenju, raje životarili v lastniški nepremičnini vredni 150 jurjev, kot pa zamenjali za cenejšo nepremičnino (gledano z vidika nakupa in vzdrževanja).

  • Odgovori filmoljub 13. 12. 2017 at 8:45

    V vednost: nihče nikogar ne kreditira in ga tudi ne bo. Zato pa vsi skupaj dejansko in čisto kreditiramo NLB in tajkunske kredite.

  • Odgovori Anonimno 13. 12. 2017 at 9:23

    Bravo Matej. Zadnji odstavek je odličen. Tudi mene zanima, ko se bo recimo 1000 lastnikov bitcoinov na isti dan odločilo zamenjati to bogastvo v eure. Recimo pa da ima vsak 10 bitcoinov na disku ali borzi ali kjerkoli se že to shrani. In naslednji dan spet novih 1000 lastnikov… Denar bo kar deževal :).
    @Filmoljub: Pri tebi pa foušija še kako velja :). Tudi Matej ima stanovanje, ki si ga ni sam kupil. In kaj, a sedaj ga naj obsojamo? Bodi vesel, da ima rešen ta problem. Sedaj boš seveda rekel, da njemu pa tega ne očitaš. Seveda mu, vsem, ki so nekaj dobili, očitaš. Lahko bi Matej to stanovanje prodal, si kupil večjega, kredit pa vzel v CHF. Malo se umiri s tem svojim žaljenjem. Ker več kot očitno si zelo naiven osebek, ki pa ob težavi kriviš vse okoli sebe. Pa bi si sam kupil cenejše stanovanje, če si takrat tega nisi mogel privoščiti. Ne sedaj nas zmerjati s šank pametnjakoviči in primitivci, če si ti zabluzil v življenju. Ves užaljen, ker si se nategnil pri odločitvi. Požri to in živi s tem. Saj druge ni.

    • Odgovori filmoljub 13. 12. 2017 at 11:21

      Aha, lastno privoščljivost pa zdaj projiciraš name, češ da sem jaz fovš in da jaz komu kaj očitam. Sem mogoče to kje napisal? Sem karkoli napisal proti Mateju ali komurkoli, ki ni sam kupil stanovanja? In kdo pravi, da sem zabluzil? Kdo sploh pravi, da ne morem odplačevati kredita in da se je karkoli glede tega spremenilo? Ti si tipičen internetni trol, ki mora zbujati pozornost in kompenzirati občutek superiornosti s tem, da prezira druge.

      • Odgovori Anonimno 13. 12. 2017 at 13:12

        Ne bodi no užaljen sedaj. Govedarji praviš ljudem, ki so dobili nekaj. Tudi Matej je očitno nekaj dobil. Torej? Kaj se sedaj skrivaš in nazaj vlečeš. Ne delaj razlik. Če splošno tukaj nekaj žališ ljudi, ki so nekaj dobili, potem je tudi Matej zraven. Nisem pa privoščljiv, kot pišeš sam. Ampak takšni kritiki, kot si ti, mi greste pa na živce. Večina ljudi imaš za bedake, a sam si največji naivni bedak očitno. In potrebuješ, takšne kot sem jaz, da ti to povemo, ker se sam ne zavedaš tega. Malo se poglej in boš tudi sam hitro videl :). Sicer pa sam praviš, da sem rojen zmagovalec :). Ti moraš pa še priti do tega.

  • Odgovori Uroš 13. 12. 2017 at 9:34

    No, bom pa jaz pokomentiral, kako vidim tole prerekanje okoli CHF in kakšno zvezo ima z BTC.
    Eden od razlogov proti BTC je to, da je trg nereguliran. Krediti v CHF pa po moje DOKAZUJEJO, da tudi regulacija pri bankah ni zadostna. Jasno je, da nihče ne ve, kaj bo čez 10 let (kreditv vzameš pa za 30), ampak po mijuh izkušnjah te banka namenoma zavaja da to proda kredit. tu jaz kakšne hude regulacije ne vidim. Meni so tudi pomolili pred nos graf, o gibanju EURIBOR, ker sem spraševal po posojilu s fiksno obrestno mero. Izjava bančnega svetovalca je bila, da je fiksna obrestna mera brez zveze, ker se EURIBOR že dolgo ni dvignil. In ko sem ga opozoril, da drugam kot gor itak ne more iti, če je sedaj nič je rekel “Aja, saj res”. Ob tem, da so se banke zaščitile pre negativnimi obrestmi s spodnjo kapico, po drugi strani pa zaščita potrožnika z zgornjo kapico za njih ni sprejemljiva.
    Povzetek: jaz v bančni regulaciji ne vidim kakšne hude koristi. Kar se tiče realne vrednosti je EUR ravno tako fiktiven kot BTC. Prednost EUR je to, da je uzakonjen. Na kakšen način bi pa spravil prihranke za 30 let? Ne EUR ne BTC.

  • Odgovori Platar 13. 12. 2017 at 9:36

    Pa saj je vseeno, kot sem omenil papirnat denar nas počasi zapušča v digitalnem svetu pa je vseeno kako se enota imenuje- evro , dolar, bitcoin , litecoin shitcoin etc….finta je v tem da ni posrednikov(bank), ki nas lupijo.(svoboda) ampak vse temelji na zaupanju.(ja nič kaj človeška lastnost)
    In to bankirje že boli ampak zaenkrat še ne morejo nič. Podobno kot avti nafta-elektrika isti k…ac pa vsi vemo da bo internal combustion engine prej ali slej zastarel.
    Če se temu reče evolucija sem takoj za….

  • Odgovori Anonimno 13. 12. 2017 at 9:55

    No, jaz tudi načeloma ne verjamem v te kriptovalute. Se strinjam z Matejem, da so časi, ko se je dalo obogateti bolj kot ne mimo. Ampak “zaslužiti” se pa še vedno da. In, če se da nekaj dobiti, zakaj pa ne.
    Mi smo se cca 14 dni nazaj odločili, da nekaj malega vložimo, smo razporedili na 5 kriptovalut in v tem času “zaslužili” 75 %. Samo včeraj, za eno povprečno slo mesečno plačo. Kako, zakaj, koliko časa še? Nimam pojma.
    Ves dobiček smo že pobrali ven in ga bomo sproti pobirali, tako da nimamo nikoli notri več kot smo v tistem trenutku pripravljeni izgubiti.

    Moraš imeti neko izstopno strategijo, ki se jo je treba držati in enostavno ne smeš dopustiti, da ti pohlep zamegli um in da vložiš več kot si pripravljen izgubiti oz. da imaš v kripto valutah več kot si pripravljen izgubiti. In res ne razumem tistih, ki imajo v BTC milijone oz. večino svojega premoženja.

    Imaš pa do tega na lahko pridobljenega denarja čisto drugačen odnos, kot do prisluženega, tega dosti bolj racionalno porabljaš, te kriptodobičke pa mimo grede spičiš za luksuz. Vsaj pri nas.

    • Odgovori Aleš 13. 12. 2017 at 11:35

      Smem nekaj “off topic” vprašati glede Bitcoinov:
      Je znan podatek koliko BTC pa dnevno na borzah zamenja lastnika – pomeni se kupi/proda?
      .
      Se ne ukvarjam s tem in ne vlagam v BTC – imam pa v glavi podatek, da je “vseh razpoložljivih” Bitcoinov tam 21 mio, do zdaj pa so jih pa “narudarili” okrog 16-17 mio.
      Dnevni promet predstavlja “globino”/”plitvost” trga – bolj plitev je trg, bolj je občutljiv na nihanja in večja le ta so.

  • Odgovori Matej Zalar 13. 12. 2017 at 10:55

    @Uroš: Saj pravim, ne vem kako je bilo prej, ampak zdaj na Unicreditu tveganja predstavijo zelo jasno. Res pa je tudi, da sem ekstremno previden človek. Nekdo, ki ni, in rabi 100 ali 200 jurjev za stanovanje, pa morda enostavno NE ŽELI sprejeti dejstva, da je pač kreditno prekratek in bo naredil vse za tisti kredit, pa če je treba za to vzeti denar v frankih.

    Presenečajo me iz nekaterih komentarjev izhajajoče konotacije, da naj bi bile banke malodane socialne ustanove, ki bi morale ljudem pomagati rešiti stanovanjski problem, najbolje kar brezobrestno in brez vsakršnega tveganja za kreditojemalce. Meni se zdi to noro. To je isto kot da bi zahtevali od proizvajalca avtomobila, da prodajajo avtomobile po nabavni ceni materiala, ker smo prepričani, da nujno potrebujemo avto za svoje preživetje.

    Banke so pač podjetja, krediti pa so njihova storitev, ki stane toliko in toliko. Pustimo zdaj poslovanje po slovensko in dejstvo, da je situacija obrnjena, tako da državljani kreditiramo banke. To je anomalija. Na koncu naj se raje vsak sam objektivno vpraša: “Ali bi samemu sebi posodil 200 jurjev za 20 – nepredvidljivih – let? Pod kakšnimi pogoji bi si posodil ta denar?”

    @Platar: Zaupanje? Zaupanje? Čakaj malo … zaupanje? A me zajebavaš? Problem bank je v tem, da njihove dejavnosti dejansko niso dovolj regulirane, kar smo v bistvu že ugotovili. Postale so naddržavne institucije, too big to fail. Kaj sta pa Nemec Fritz ali Francoz Jean kriva, da so njihove banke posojale denar Grkom? Ta posojila se sploh nikoli ne bi smela zgoditi. Zdaj pa nekdo promovira nek vzporeden finančni trg kjer regulacije sploh ni?

    @Anonimno: Seveda, tako se to dela. Na ravni posameznika to seveda ni problem. Na širši ravni pa je še kako problematično, da se denar služi brez vsakega dela, z golimi špekulacijami. Eno je vlagati denar zato, da ne izgubi vrednosti, nekaj drugega pa špekulirati v slogu “denar dela denar”. Obenem se pa čudimo čedalje večjemu prepadu med najrevnejšimi in najbogatejšimi. Drugače seveda ne more biti.

  • Odgovori Anonimno 13. 12. 2017 at 10:57

    @Uroš, evo in večina ljudi pri EUROBOR-ju ne razmišlja na način kot ti, pa čeprav ni potrebno biti finančnik, da razumeš osnovno logiko pri tem. Ljudje se sedaj spet na max. zakreditirajo s spremenljivo OM in ko bo šel EURIBOR gor, kar bo šel, ker ni vprašanje če, ampak kdaj, bomo imelo novo Združenje EURIBOR.

  • Odgovori Matej Zalar 13. 12. 2017 at 10:58

    In dodajam: ta sistem špekulacij mi gre na živce iz načelnih razlogov. Ker to ni krščansko, če hočete. Pa tudi ne muslimansko ali karkoli drugega.

  • Odgovori jazsembog 13. 12. 2017 at 11:14

    Meni so simpatični decentralizirani kripto projekti, kjer neka (ponavadi dost amaterska) ekipa dobi v parih dneh po par millijonov dolarjev zagonskih sredstev. Je že res kot si rekel anonimen, da so ljudje v gamblerskem transu in stavijo na vse živo. Ni važno tveganje, ampak izljučna obljuba o donosti. Mislim, tega še nikol v zgodovino ni blo, kjer je toliko povprečnežov prišlo do toliko denarja v kratkem času.
    Recimor pride Matej z idejo, da bo postavil decentraliziran blog, ne rušljiv od nobene vlade, kjer bodo avtorji bili anonimno zaščiteni, in za delo prijeli bitocoine. Gledanost bo večje kot na CNN, ki je fake news anyway. Jst mu naredim SEO, čeprav nisem noben strokovnjak v tem. Zraven, še vzamemo pivskega kolega iz bara, ki dela na banki na šalterju, in se kao spozna na finance. Oblečemo kravate, najemo multimedijskega študenta, naredimo odlične videje, spletno stran, bloge. In gremo. Čez mesec dni dobimo za dva miliona evrov sredstev. Ljudje nam dollarje, evre, mi pa njim freeblogcoine. Kaj se zgodi s tem projektom, je v bistvo vseeno. Ljudje itak pričakujejo, da jih bo večina šla po gobe. Toda veš, tistih 5 % ki bodo šli v nebo….
    To je res fenomenalno, nič več poslovnih načrtov, za teh par jurjev. K vragu z bankami. Zdaj dobiš milijon, samo da skupaj sestaviš par videjev in spletno stran.

  • Odgovori Matej Zalar 13. 12. 2017 at 12:25

    Skratka: lahko prodajamo meglo in to niti nikogar ne moti.

  • Odgovori Jani 13. 12. 2017 at 22:47

    Problem je v tem, ker smo še na začetku novega sistema, ki ga zaradi deregulacije marsikdo izkorišča za naklepno goljfijo in kot praviš naredi predstavitev in pobere kak milijon ali dva špekulativnih evrov. Ampak po drugi strani je prav, da se tako dogaja, da se trg vzpostavi in uredi. Vzami za primer naše certifikate, ko je kar naenkrat vsak dobil v roke nek papir, ki naj bi bil nekaj vreden. Tisti, ki nis(m)o vedeli kaj z njim počet, s(m)o nasedali raznim Juretom Koširjem in ostalim pajacom, ki so nas preko televizije prepričevali, da je njihov sklad najboljši. Tisti, ki so vedeli kaj pomenijo tej papirji pa so za mali denar nabrali za druge ljudi ničvredne papirje in si s tem ustvarili lepe porteflje in deleže uspešnih podjetij. Za zelo majhen denar. Enaka zgodba se oz. se bo dogajala tukaj. Kar naenkrat nas spet razni osebki vabijo da jim zaupamo svoje eure in vložimo v njihove valute. In dokler ljudje na svoji koži ali žepu ne dojamejo, da ni vsaka stvar tako lepa kot se bere na spletni strani, bodo hranili razne goljufe, ki na tak način brez posledic naberejo veliko bogastvo. A ne pozabi, da tudi izven kriptosveta obstajajo isti goljufi, ki ponujajo visoke donose preko različnih piramidnih sistemov, skritih znotraj raznih mrežnih marketingov, ipd. V tem trenutku so kriptovalute pač špekulacija in priložnost za dobro investicijo. Kar pa ne pomeni, da bo to tudi v prihodnje. Še danes se špekulira s trgovanjem s klasičnimi valutami (EUR/USD ipd), samo da tu niso takšne razlike in nihanja. Enako se bo v prihodnje zgodilo tudi na kriptotrgu. Do takrat pa lahko kdo poskusi srečo in kot je nekdo napisal, poskusi zaslužiti nekaj ekstra denarja za luksuz, ali pa za hitrejše odplačilo kredita v CHF 🙂

  • Odgovori uoblak@outlook.com 14. 12. 2017 at 8:49

    Če pogledamo preteklost, je državna regulacija vedno prišla prepozno. Oz. takrat, ko se je trg po nekaj hudih goljufijah že “prečistil”. Je takrat še smiselna? Morda. Je pa žal izvedena precej neučinkovito.

  • Odgovori Matej Zalar 14. 12. 2017 at 12:37

    No, ne gre se ravno zanašati na pravočasno in učinkovito državno regulacijo, ki navsezadnje odpoveduje tudi pri sistemu klasičnega bančništva, ampak ta teorija o nepotrebnosti nadzora države je po mojem vseeno smešna že zato, ker je v principu anarhistična. Ker po isti teoriji bi lahko na podlagi nekakšnega medsebojnega zaupanja ukinili še vojsko (kar sicer so ideje nekih anarho-komunističnioh idealistov z dvema obrazoma), na koncu pa še policijo …

    Načeloma, ampak samo načeloma si je res vsak, ki je vzel kredit v CHF, čisto sam kriv, ker je bil budalo in se je mešal v posle, o katerih ni imel pojma. Ampak ravno zato potrebujemo regulatorje, da se ljudje pač ne bodo nategovali.

    Ne razumem zakaj bi bil nekoč kriptovalutni finančni trg bolj pošten kot sedanji klasični? Ker smo lahko prepričani, da nikdar nihče ne bo pobiral provizij? Ker smo lahko prepričani, da nekoč ne bodo iznašli dobrih načinov za nateg, kakršnih si morda zdaj sploh ne znamo predstavljati?

  • Odgovori Zmago1 15. 12. 2017 at 13:32

    Sam vidim tri momente:
    Prvi je ta ki najbolj seka ven, da se je lepo število ljudi s tem že zelo obogatilo in za naprej nič ne kaže da se jih ne bi še več. Rast vrednosti nečesa tako zaželjenega in hkrati omejenega praktično nima meje. Se spomnim ko je bil BTC 500 so govorili da je prepozno, potem je bil 3000, pa 6000 sedaj je 17.000,….kje je sploh meja in zakaj b ise vprašal?
    Drugi moment je sama prihodnost denarja, plačevanja, varčevanja, slednjivosti, in ostalih zadev ki jih kripto pinaša. Napredek gre vedno samo naprej to si velja zapomniti, nikoli se ne ustavi in nikoli ne gre nazaj. Če si še tako zatiskamo oči ali negiramo prednosti se bo napredek zgodil….
    Tretji moment pa je zmožnost dojemanja tega fenomena. Namreč koncept bitcoina in ostalih valut je tako revolucionaren in nov da ga ne moremo primerjati z ničemer drugim, problem je celo z dojemanjem tega . Recimo mladi to hitreje dojamejo, mi srednjih let z nekaj truda, za stare je pomoje tole že preveč,….

  • Odgovori Seamus 15. 12. 2017 at 19:28

    @zmago1 – zlata je tudi omejeno pa ni šel tako visoko. BC je zaželen dokler bodo ljudje pumpali v to piramido – do kdaj bodo pa ne ve nihče. V trenutku ko bo svežega kapitala manj, kot izplačil bo strmoglavil, ker vsi vedo da ni vreden tega denarja in ga vsi jemljejo za profit.

  • Odgovori Zmrda 16. 12. 2017 at 8:38

    A se vi mal hecate, kje boste pa nasli takega pametnega regulatorja, ki bo vedel, da se bo tecaj CHF cez 10 let blazno spremenil? Oz. banka bi to morala vedet? WTF, od kje? Mogoce lahko ta regulator pove se kak dan prej da je bitcoin tik pred pokom da vsi prodamo preden poci.

  • Odgovori Matej Zalar 16. 12. 2017 at 9:50

    Ne razumem zakaj se sploh omenja dejstvo, da je kriptovaluta nekakšno neoprijemljivo denarno sredstvo zaradi tega, ker funkcionira virtualno. Na enak način vendar funkcionirajo tudi klasične valute – samo da si seveda lažje predstavljamo, da kava stane 1 evro, kot, kaj vem, 0,000714 BC. Jaz lahko cel mesec plačujem ne da bi sploh držal v rokah papir ali kovino. In gotovinsko plačevanje skušajo celo ukiniti in s tem pridobiti še več nadzora nad vašim denarjem (in v tem bi lahko bila prednost BC).

    @Zmrda: Ne da bi morali vedeti, da se bo to zgodilo, ampak bi morali domnevati, da se to lahko zgodi. Zahtevati bi morali od bank, da v kreditnih ponudbah in pogodbah na takšno tveganje stranke opozarjajo z velikimi rdečimi črkami in grafikoni (kot je bilo to letos nama predstavljeno v ponudbi za kredit z variabilno obrestno mero). Ali pa bi morali takšen kredit enostavno prepovedati (kot laik ne vem ali je taka sankcija dovoljena ali preveč posega v svobodo poslovanja).

    Ljudje, ki mislijo, da morajo imeti stanovanje, čeprav nimajo denarja, bi kredit morda vzeli kljub rdečim številkam na pogodbi, ampak potem res ne bi mogel nihče tarnati, da nečesa ni vedel.

    Vem pa, da so bili krediti v CHF v nekem obdobju grozno vroči in vsak, ki je imel pet minut časa, te je po bifejih prepričeval, da si nor, če ne vzameš tega kredita. In če ti pet znancev razloži, da je to super varianta … zakaj pa ne? Zakaj bi plačeval dražji kredit kot sosed?

    Država hoče danes regulirati v katerih terminih boš kupoval špežo in koliko sladkane pijače boš pil, ni pa sposobna zaščititi potrošnika, finančnega telebana, da se ne zakolje z dolgoročnim kreditom za 20 let?

  • Komentiraj