Maroko s kolesom? Zakaj pa ne!

Se spomnite popotovanja s kolesom po Tuniziji? Po dobrih dveh letih je spet čas za požiranje afriškega prahu, ampak tokrat gremo na drugo stran celine, v Maroko. Seveda spet s kolesom. Tilen obljublja čisto drugačno izkušnjo kot v Tuniziji. Če smo se tam navduševali nad peskom in samotnimi večeri med sipinami, nas tokrat čaka nekoliko bolj civilizirano popotovanje po utrjenih terenih čez več kot 2.500 metrov visoke atlaške prelaze in vzdolž slikovitih dolin med palmovimi nasadi ter skozi starodavne kasbe, ki se jih še ni dotaknila modernizacija, kot na vzhodu saharske Afrike.

0115

Fotografija je iz Tunizije, vendar je bržkone dober približek tistega, kar nas čaka v Maroku.

Divje kampiranje tokrat odpade, zato sem si zaradi že večkrat opisanega odpora ali, recimo raje sumničavosti do hotelov, izboril dostop do informacij poljavnega značaja o nastanitvah. Kar sem videl, me je več kot pomirilo. Vemo, da se zgodbe iz Tisoč in ene noči niso dogajale v Maroku, toda videti so točno tako in ob fotografijah hotelov si nisem mogel kaj, da jih nekaj ne bi ukradel.

01_Maroko03_Maroko 02_Maroko 05_Maroko

Vemo tudi, da znajo Maročani kuhalnico vihteti še precej bolje od Tunizijcev, česar se veselim precej bolj od posedanja na romantičnih hotelskih vrtovih, Lisica bo namreč doma reševala življenja.

04_Maroko

Čeprav bomo v Merzougi povohali tudi peščene sipine, tokrat ne bom jahal kamele, bi pa z veseljem obiskal kakšen pristen hamam, tokrat tudi s primerno opremo.

Start bo 26. marca, vrnemo pa se čez 14 dni. Blog vseeno ne bo počival. Internetna povezava je menda izvrstna, zato bom na terenu pisal popotniški dnevnik, na portalu www.bicikel.com bo bolj kolesarskega značaja, na blogu pa si lahko obetate to, kar dobite tudi sicer takrat, kadar ne nergam. Domnevam namreč, da za to ne bom imel razloga.

In zakaj s kolesom? Ker tako vidiš več, ker si v boljšem stiku z naravo in ljudmi, ker lahko več poješ ne da bi se vrnil debel in ker bomo imeli vrhunsko asistenco in ekspedicijsko spremljevalno vozilo za daljše transferje, ki so žur sami po sebi.

Nekaj mest je še prostih, a se morate odločiti že v nekaj dneh, saj 26. februarja pobirajo kolesa, ki bodo v Marakeš potovala po cesti in čez morje, medtem ko bomo mi leteli. Nergačeva družba je všteta v ceno potovanja, a zaradi nje ne dobite popusta, skoraj vse informacije o poti pa najdete na spletni strani Desert Soul.

Prejšnja objava Naslednja objava

5 komentarjev

  • Odgovori Paternina 5. 2. 2016 at 9:51

    Odlično! Se veselim puščavskih zapisov.
    Ob branju sem se začel kar malce nelagodno presedati na službenem stolu…

  • Odgovori Matej Zalar 5. 2. 2016 at 10:52

    A ni tvoj službeni stol kolesarski sedež 😀 … ja ja, to meni kar naprej očitajo.

  • Odgovori Paternina 5. 2. 2016 at 14:44

    Ni. Pa sem čisto vesel da je kolo hobi in ne služba. Očitkov iz moje strani ni.
    Kar pa ne pomeni, da vsake toliko časa nisem (vsaj malo) ‘fouš’… 🙂

  • Odgovori Seamus 5. 2. 2016 at 16:33

    A tega se recimo novembra, decembra ne da počet? Zj je itak zima in sneg in smučanje in to.

  • Odgovori Matej Zalar 5. 2. 2016 at 18:18

    Konec marca smučanje? Že v začetku februarja ni snega 😀

    Novembra je Tunizija. Bi bil pa ti idealen za zraven 🙂

  • Komentiraj