Na policijski dražbi

Glavna težava javnih dražb najdenih stvari na Policijski upravi Ljubljana je, da zanje izvem šele potem, ko je že prepozno. Kot kaže, obstajata samo dve možnosti informiranja. Prva je spremljanje spletne strani www.policija.si, kar pa je približno tako noro, kot če bi bral spletni medij Politikis. Druga možnost je črpanje informacij v lokalnem bufetu. Čez deset minut smo že leteli na Postajo prometne policije na Brdo.

Pričakoval sem podobno sceno kot na avtosejmu pri ljubljanskem smetišču. Zbiralce starega železa, morda kakšnega navdušenca nad starodobniki in kolesarske mojstre. Oh, kako sem se motil! Najprej nas je presenetil prometni režim – prostor na neuglednem makadamskem parkirišču nam je odkazal policist, preskočili smo ograjo in že smo v gneči napredovali proti garaži, kjer so med drugim parkirani tudi tisti starodobni oklepniki in dvokolesna motorizacija.

policijska garaža

Še bolj kot množica obiskovalcev me je presenetila struktura populacije, ki je bila povsem normalno porazdeljena (razmerje 9:1). Skratka, na dražbo pridejo tudi čisto normalni ljudje, presenetilo pa me je, da imajo s seboj celo seznam predmetov.

Med enournim ogledom se ljudje delajo neznansko pametne, podobno kot predsednik Pahor ob raznih ustavno vprašljivih zapletih. Kritično ocenjujejo, morda stisnejo zavorno ročico, v parih med seboj debatirajo. Zapisujejo. Gneča je precejšnja, a do incidentov ne prihaja. Nisem mogel verjeti, da policija sploh prodaja tako obupno zmahana kolesa, za katera bi jaz morda ponudil največ enkrat višji znesek od izklicne cene, pa še to samo, če bi imel čas in voljo popravljati sam. Izklicne cene so bile od 4 do 20 evrov. Razen koles so bili na voljo še prstan zlate barve z odtisnjenim simbolom avtomobilske znamke teže cca 18 g (1 evro), črna torba z otroškega vozička (2 evra), črn kovček za prenosni računalnik (4 evre), ženski prstan srebrne barve s kamnom v obliki kvadrata (1 evro), ženska jakna znamke Beneton – imitacija krzna – za 10 evrov, akumulatorska črpalka s serijsko številko 5270/02 za desetaka in digitalni fotoaparat Canon S100, prav tako za 10 evrov. Zanj bi morda plačal trikratni znesek, morda pa bi si kupil tudi prstan zlate barve, a ne za več kot 5 evrov.

policijska dražba

Nekaj minut pred četrto popoldne se je množica podeseterila in v garaži je praktično zmanjkovalo prostora. Voditeljica dražbe je razložila pravila, na kar se je nek pametnjakovič, obvezno mora biti tudi kakšen tak, odzval s posmehovanjem v smislu » saj to že vemo, tiho bodi«. Potem se je začelo in doživel sem katarzo, pravzaprav je prišlo do tistih trenutkov, ko moja samozavest ob spoznanju, kako zelo neumni so lahko nekateri ljudje, šine v nebo, kot pri tisti igrici v lunaparku, ko moraš s kladivom udariti po plošči, in če usekaš dovolj močno, zazvoni, za nagrado pa dobiš medvedka.

Ljudje so bicikle, ki sem jih ocenil na morda 20 evrov, pa sam ne bi dal niti toliko, plačevali po trikrat do petkrat višje zneske, kar pomeni, da so dražili za petkratnik ali desetkratnik izklicne cene. Po petih dražitvah, ko je moško kolo z napisom Elios črne in sive barve po izklicni ceni 10 evrov nekdo kupil za 105 evrov, smo se raje pobrali, danes zjutraj pa sem v bifeju slišal, da je menda nekdo za Scotta odkartal 280 evrov.

Ob tem naj poudarim, da sem pred časom rabljeno kolo kupil pri mojstru na drugi strani ceste, mislim, da za 50 evrov. Legendarni senior z ravno balanco. Res je, da ni lep, je pa hiter in okreten, predvsem pa tehnično brezhiben.

rog senior

Kolesarski mojster na drugi strani ceste ima menda ogromno dela ravno po dražbah in tudi včeraj je dobil enega. Ko pove, da bo popravilo videnega – kupljenega – plačanega – odpeljanega kolesa stalo 40 evrov, se ljudje menda celo razburjajo, češ da jih hoče opetnajstiti. V svoji neumnosti seveda ne pomislijo, da so nategnili sami sebe.

Ob tem se seveda poraja vprašanje o moralnosti takšne dražbe, kajti državni proračun se polni dobesedno s človeško neumnostjo. Seveda nihče nikogar ne sili v to, da za največ deset evrov vredno kolo zapravi stotaka, je pa res, da pri zdravi pameti takšnega kolesa nihče ne bi prodal, ampak bi ga bodisi zabrisal v smeti bodisi bi ga podaril.

Skratka, grozljivo!

In taisti ljudje bodo šli v nedeljo volit.

Prejšnja objava Naslednja objava

18 komentarjev

  • Odgovori marko kragelj7 23. 5. 2014 at 19:16

    napiši mi, v kateremu jeziku je bilo največ debate v kompletni druščini. poskusi klicat na oglase -prodaja avtomobilov-boš presenečen !

  • Odgovori Matej Zalar 23. 5. 2014 at 19:34

    Debata je potekala tako rekoč izključno v slovenščini.

  • Odgovori Janč 23. 5. 2014 at 19:42

    Mene pa bolj kot to fascinira število koles na policijski dražbi.

    Od kje jim? Po moje gre večinoma za ukradena in nato zapuščena kolesa. Zakaj jih Policija raje ne vrne lastnikom.

    Da bom morda bolj jasen:
    Če mi ukradejo kolo v Teznu in ga policija najde v Dupleku.
    Kakšna je verjetnost, da bom to kolo dobil nazaj, razen če vsak teden kličem vsako policijsko postajo v obsegu 30 km?

  • Odgovori en odveč 23. 5. 2014 at 19:47

    Pred par leti sem šel na policijsko dražbo po mobitel in je bilo povsem enako. Čeprav bi rekel, da je bila manj normalna zasedba ljudi.
    Ogledani model mobitela se je na bolhi rabljen prodajal po 50 €, kar je bila pomojem malo pretirana cena (glede na to koliko bi sam dal). Vendar na dražbi je cena praktično v trenutko poskočila z izklicnih 20 na 60 €. S tem da funkcionalnosti mobitela niti nisi mogel preveriti. Potem sem takoj šel.

    PS: Velik + za besede kot so istovetnost in opetnajstit!

  • Odgovori Seamus 23. 5. 2014 at 20:55

    Odlično! Res odlično za tale raport. Vedno sem si želel pogledat kaj prodajajo in za koliko. No, sedaj vem da ne bom šel, že zaradi gužve. Čredni nagon me pa sploh ne gane.

    @Janč – ti povem kako izgleda po lastni izkušnji. Prijaviš ukradeno kolo na postaji A. Kolo najdejo na postaji B, ki je praktično podružnica postaje A. Da so našli kolo objavijo na oglasni deski postaje B in v obskurnem mesečniku občine B. Kolo lastnik seveda ne pride (m) iskat, ker občasno pokliče na postajo A, ne pa seveda na postajo B.
    Kolo po nekem času postane njihova last in ga prodajo na postaji B na dražbi.
    Kolo na dražbi postaje B kupi policaj iz postaje A!

    Ta policaj pelje kolo popravit na servis kjer sem to kolo sestavil. Serviser me pokliče, da je nekdo pripeljal moje kolo na servis. Kličem na postajo A kaj je sedaj to, kjer mi razložijo, zgodbo ki sem jo opisal zgoraj – dražba na B in da me ni bilo.
    Na vprašanje zakaj me policaj iz postaje A ni poklical, temveč je raje to kolo kupil – odgovor je zelo prikladen – ja policaj me ni dolžan poklicati, saj je bila najdba objavljena v skaldu z zakonom, kar pomeni na oglsni deski in v sredstvih javnega obveščanja (obskurni občinski časnik občine b, ki v občino A seveda ne dobimo …).

    Kolo potem vseeno dobim nazaj. Serviser mi ga poštima. Serviser je Zupan iz Radovljice (reklama 😉 ).

  • Odgovori Matej Zalar 23. 5. 2014 at 22:20

    @Janč: Ker sem pred časom pisal članek o ukradenih kolesih, ti lahko odgovorim iz druge roke: če si krajo prijavil in pri tem navedel znamko, tip, barvo in serijsko številko, je verjetnost, da boš v Teznu ukradeno in v Dupleku najdeno kolo, dobil nazaj, točno 100-odstotna. Večina pa kraje niti ne prijavi oziroma o svojem kolesu ne vedo čisto nič.

    Če Policija ne ve, kdo je lastnik, pa seveda kolesa ne more vrnit.

    @en odveč: Mene je presenetilo, da tam ni bilo tipičnih kšeftarjev – takoj mi je bilo jasno, zakaj: ker so prepametni. Si mislijo, naj se glupi SLovenci pobijejo med seboj.

    @Seamus: Kar se tiče policijske izkušnje, je verjetno precej stara. Zdaj je to poštimano in dejansko funkcionira – če seveda o kolesu veš še kaj več kot barvo okvirja. Če o njem nimaš pojma, je pa to isto, kot če bi prijavil, da so ti ukradli belega clia.

    Kljub vsemu ti priporočam ogled dražbe. Tudi če sem zadevo dobro ubesedil – to moraš še vedno videt v živo 🙂

  • Odgovori darja 23. 5. 2014 at 23:52

    Chef, itak si vse razložil Seamusu že ti, pred mano. :)))

    Mene pa pri teh dražbah samo nekaj moti. Veliko je oškodovancev, ki nikoli več ne dobijo svojega kolesa. Ali izgubljen/ukraden mobič, očala, usnjeno jakno, zobne proteze.))))

    Vse je v evidencah! Mislim, da bi morali imeti ti ljudje prednost pred drugimi. To bi bilo fer!

    Kar ne bi vzeli oni (seveda brezplačno oz. ceno brez dražbe), šele potem naj Policija prodaja nikogaršnjo robo!

  • Odgovori Janč 24. 5. 2014 at 0:11

    Očitno ima Policija zdaj res centralno in dnevno posodobljeno in na spletu objavljeno evidenco vseh najdenih stvari – trenutno jih je skoraj 1700. Bravo.

    http://www.policija.si/index.php/najdeni-predmeti

    Jasno pa moraš imeti bodisi dokazilo o lastništvu (račun) ali pa poznati kaj več o predmetu, kolikor je objavljeno (serijska številka kolesa, vsebina denarnice, v kolikor v njej ni dokumentov ipd).

    Meni je enkrat uspelo izgubiti denarnico v Izoli in so jo policisti zjutraj (čez noč imajo zaprto) našli pred vrati policijske postaje, z denarjem in dokumenti. Sem poklical Policijo, preverili so identiteto glede na dokumente in me povprašali po vsebini denarnice, in to je bilo to.

    Prej se mi je v naglici zatipkala nerodna napaka, a je nisem utegnil popraviti – reče se seveda “na Teznem”.

  • Odgovori Janč 24. 5. 2014 at 0:31

    Najdeni predmeti pa se hranijo najmanj eno leto, preden gredo na dražbo.

    http://www.policija.si/index.php/pogosta-vpraanja/1186

    Morda bodo kdaj na straneh Policije uvedli še dodaten seznam najdenih predmetov, ki se hranijo pri najditelju. Tako bi lahko podjetja (n.pr. hoteli, potovalne agencije, lekarne, zdravstveni domovi, banke) sama prijavila vrednejše najdene stvari (ključe, denarnice, kartice, dokumente, zlatnino), saj jih najbrž niso dolžni nositi na Policijo.

  • Odgovori Seamus 24. 5. 2014 at 9:55

    No, če je danes drugače kot pred dobrimi 10 leti hvala bogu. Samo ne vem zakaj je potem še vedno toliko robe, komaj verjamem da ljudje ne prijavijo ukradenega kolesa, ker se jim ne da. Saj tudi, če je gara bo za novo garo dal vsaj 50€.

  • Odgovori Matej Zalar 24. 5. 2014 at 10:32

    Meni so jih ukradli vsaj pet, pa nobenega nisem prijavil. Če živiš v Ljubljani, nekako računaš s tem, da te bo 50 evrov letno koštal tudi bicikel. Če ga ukradejo, malo reklinjaš, in kupiš novega. Zato jaz mestnih biciklov tudi ne vzdržujem.

    Težava je tudi v tem, da mi nekdo ukrade bicikel, vreden 50 evrov, ampak ko ga najdejo, je totalno razsuto in bi me popravilo stalo 40 evrov, potem pa že raje pri sosedu kupim novega.

    Nekaj je pa vredno tudi (v bistvu je državotvorno), da čez leto dni v državni proračun posredno prispevam 80 evrov (in naredim posel serviserju za dodatnih 40), ki jih je nek norec plačal za 10 evrov vredno kolo.

    Ne glede na vse bi pa tatovom koles odtrgal jajca. Golazen.

  • Odgovori Seamus 24. 5. 2014 at 15:32

    😀
    Meni so v LJ ukradli dve kolesi. Obe sem prijavil. Za enega, ki ga je ukradel sin hišnika v študentu sem šel celo na sodišče.Iz principa. Je pa res, da tega danes ne bi več počal, ker nimam časa.

  • Odgovori Matej Zalar 24. 5. 2014 at 16:16

    Hišnikovemu sinu bi jaz zdaj enostavno navil ušesa.

  • Odgovori peter 1. 6. 2014 at 12:44

    A tega seniorja so ti ukradli?

  • Odgovori Matej Zalar 1. 6. 2014 at 16:55

    Tako je. Kdor mi ga pripelje nazaj, dobi nagrado. Če mi pripelje tudi glavo storilca, bo nagrada dvojna.

  • Odgovori darja 1. 6. 2014 at 19:13

    Kaj pa če ti ga pripelje ženska?
    Se poročiš z njo! :))

  • Odgovori zmago1 3. 6. 2014 at 20:51

    Ko sem kupil prvega mestnega seniorčka sem šel h kolegu po ključavnico mi je pozabil dat ključ, pobesim ključavnico na kolo, in grem še gor po kluč. in ko sem prišel s ključem dol z bloka (niti 5 min ni minilo) kolesa ni bilo več niti ključavnice haha

  • Odgovori jože 10. 11. 2014 at 12:07

    ja a se kje proračun polne slučajno z razumom? mislim da ovce je treba “strišt”. Na žalost. Zato pa smo kjer smo. KER JE VEČINA NARODA v “čredno-nagonski tehniki”!

  • Komentiraj