Sestra od hudiča

Predstavljate si, da pridete k frizerju. Ugotovite, da pred vami čaka pet ljudi, vi pa nimate prav veliko časa. Predstavljajte si, da frizerja vprašate, čez koliko časa vas bo lahko ostrigel. Ker odgovori, da bo malo za počakat, mu vljudno postavite podvprašanje, ali bo to čez pol ure ali čez dve uri. Tega vam ne pove, ampak še enkrat odgovori, da bo treba počakati. Ko ga to čez deset minut vljudno vprašate še tretjič in se ob tem celo opravičujete, ker ste nekoliko sitni, ampak da se vam nekoliko mudi, vas ob tem posmehljivo vpraša, če ne vidite, da je gneča in da pač počakajte, da pridete na vrsto.

Kaj takega se mi pri frizerju še ni zgodilo.

Zakaj se mi potem vedno dogaja v zdravniških ambulantah javnega zdravstva?

Dovolj velik šok je bil že to, da sem bil na ginekološkem oddelku1 edini moški med petnajstimi ženskami. Ker so me zaradi trkanja na vrata medicinske sestre že večkrat nadrle2, sem za navodila glede ustreznega postopka prosil partnerko, sicer zaposleno v zdravstvu, ki mi je sporočila, da naj bi se postopek pridobivanja recepta – ki ne omogoča vnaprejšnjega naročanja – začel s trkanjem na vrata. To sem naredil in čez nekaj časa je sestra izstopila zaradi nekega tretjega razloga. Ko me je videla, vsega kosmatega in zelo očitno moškega, se je od zaigranega začudenja skoraj sesedla, potem pa je pogovor potekal točno tako, kot sem opisal v zgornjem odstavku.

Ko se mi je začela posmehovati, sem se nekako zadržal in ji dostojanstveno oponesel, da sem zelo zaposlen tudi jaz. Seveda ji je bilo za to prav malo mar. Če bi se mi z blefiranjem, da je še bolj zaposlena kot je v resnici, pred oči prikazala še tretjič, bi izgubil živce, zato sem se pobral.

S tem je seveda dosegla svoje.

Res je preneumna, da bi se zavedala svojega poslanstva, ne pa tudi tako neumna, da ji ne bi bilo jasno, da je praktično nedotakljiva. Poudarjam, da sem bil vljuden, kot le morem in poudarjam, da zmorem biti vljuden kot redko kdo te čase. Zavedam se, da ima medicinsko osebje veliko dela in da ima opravka tudi z nesramnimi ali kako drugače neprijetnimi pacientkami. Želel sem samo dobiti informacijo, ali se mi splača čakati ali raje pridem kdaj drugič.

Da ima oholo babše, ki ji je malo mar za moj čas, enako nizko plačo kot medicinska sestra, ki premore vsaj minimalne manire, je posledica solidarnosti po slovensko, ki pomeni, da jo najbolje odnesejo tisti, ki so najslabši. Ohranjanju tega sistema na področju zdravstva se v Sloveniji reče boj za ohranitev javnega zdravstva3, za kar se borimo kljub temu, da imamo pacienti zasebnikov koncesionarjev, neprimerljivo boljše izkušnje – za popolnoma enak denar.

Če bi me sestra pri mojem osebnem zdravniku nadirala na tak način, bi verjetno še isti dan izbral drugega zdravnika. Sestri v ZD Vič je pač vseeno. Tako kot bi bilo vseeno frizerki, če bi delala v javni frizerski ustanovi in bi enako zaslužila ne glede na to, ali stranke nadira ali jim ponudi skodelico kave.

Zakaj je tako? Ker je paciente zdravstvenega osebja strah, je prevelik del zaposlenih še naprej prepričan, da so bogovi – v kakršnekoli barve uniforme že – nadrejeni pa jih zelo verjetno ocenjuje kot odlične. Če plačujete zdravstveno zavarovanje, zdravstvenemu osebju niste dolžni ničesar drugega kot spoštovanja do njihovega znanja in truda. Tako kot natakarji, so tudi medicinske sestre v službi zato, da služijo tistim, ki jih plačujejo. Najmanj kar pričakujem, je normalen odnos namesto bevskanja.

  1. ZD Ljubljana – Vič-Rudnik []
  2. Dobesedno nadrle, ampak to skoraj gotovo poznate. []
  3. Ohranjanju tega sistema pri privatizaciji gospodarstva pa ohranjanje državne srebrnine in boj proti privatnim šolam boj za javno šolstvo []
Prejšnja objava Naslednja objava

14 komentarjev

  • Odgovori Lešnik 9. 2. 2016 at 18:52

    Primer postopka pridobivanja recepta še od drugod:
    pred ambulanto počakaš, da pride sestra na vsake toliko časa ven po kartice naročenih pacientk – daš kartico, poveš, da si za tablete, in še malo počakaš. Vse okej, ne traja predolgo. ZD Šiška, tudi gineko.
    Pišem, ker sem ravno pred kratkim imela podobno dilemo, kako naj se lotim iskanja recepta. Poznam pravilo “ne trkaj, ker motiš” in sem se hotela izogniti kaki slabi volji. V tem ZD-ju sem šla prvič po recept, nisem vedela, ali naj prej pokličem, na koncu pa sklenila, da kar pridem in malo počakam, če bo predolgo, pač potrkam. Pa ni bilo potrebno, sestra hodi redno ven. Pri takem sistemu imam tudi občutek, da v primeru, da bi se nekomu mudilo in bi potrkal, bi ga nihče ne pojedel.:-)
    O prejšnji zdravnici (koncesio. v manjšem kraju) pa se spomnim, da so pacientke le potrkale na vrata za recept in ni bilo problema.
    Samo toliko, obstajajo tudi (javni) kraji, kjer se da normalno urediti. Verjamem pa, da je v nasprotnem primeru gadno. Mislim tudi, da ni zelo težko presoditi, kdaj je medicinsko osebje “tečno” zaradi preobremenjenosti, kdaj pa se izživlja – zato, ker lahko.:-/

    Um … ee, kakšno zdravilo pa si hotel dvigniti pri ginekologinji?

  • Odgovori filmoljub 9. 2. 2016 at 19:30

    Moram reči, da imam z zdravstvom več dobrih izkušenj kot slabih in da sem ponavadi naletel na prijazne ali vsaj normalne ljudi. Je pa res, da sem razmeroma zdrav in prav veliko po zdravstvenih domovih ne vandram. A vendarle bom zastavil totalno neumno vprašanje zunaj vsake butalske logike in zdravega razuma: je tako težko na vrata zalepiti listek z napisom “TRKAJ SAMO V PRIMERU NAROČILA RECEPTA”?

  • Odgovori Matej Zalar 9. 2. 2016 at 19:43

    @Lešnik: Poglej, če bi mi povedala, da bo trajalo dve uri, bi se pač vrnil čez dve uri ali prišel kdaj drugič, ne pa da se v dvajsetih minutah ni zgodilo čisto nič, razen, da so ženske izstopale v ambulanto (vstopila ni pa nobena). Seveda obstajajp javne ustanove, kjer so uslužbenci normalni, ampak težava je v tem, da je taka pasja sestra celo bolje plačana od neke 25-letnice, ki za zdaj še dela z veseljem, a ima pač smolo, da se je zaposlila v napačnem obdobju. Ta teorija, da bi morali biti starejši kar po difoltu več plačani od mlajših, je tako skrajna oslarija, da si jo lahko izmisli samo socializem. In, glej ga zlomka, po 25 letih je še vedno isto, mi se pa borimo za javno zdravstvo – kar je čisto korektno, če se pri tem ne bi borili predvsem za to, da ne bi bilo sprememb.

    Šel sem pa po recept za zdravile proti otrokom. Zdaj bom moral v najslabšem primeru malo pazit.

    @Filmoljub: Zelo dobre izkušnje imam z zasebniki in s klinikami. Od urgence do travmatološke, onkološke in infekcijske – ne bom ravno rekel, da so prijazni kot Angleži, vendar se da povsem lepo shajat z vsemi. Ko ima človek opravka z zdravstvenimi domovi, je pa situacija obupna in prepričan sem, da ljudje tudi zaradi tega raje pol leta trpijo, kot da bi šli k zdravniku, kjer jih bo sestra za začetek napizdila ali jih kako drugače zajebavala – ker pač lahko.

    Zakaj ni listka z napisom? Ker je popolnoma vseeno ali listek visi ali ne. Ljudje bodo trkali in težili, kajti večina je res absolutno neprebavljivo zabita, kar človek vidi šele tam, kjer je porazdelitev populacije bolj ali manj normalna.

    Sicer pa – zakaj se ni mogoče naročiti, če prideš po recept? A je to res tak problem? Kako to, da tega problema nima moj osebni zdravnik? Pokličem, prijazna sestra mi pove uro, potem počakam največ 10 minut, zdravnik se z menoj dejansko pogovarja in me tudi posluša, s sestro se pa potem še malo šaliva – zf+godba je zaključena in domov grem vedno dobre volje.

  • Odgovori mojchka 9. 2. 2016 at 22:30

    Se popolnoma strinjam s tabo.
    In vsake toliko časa bi nas moral spomniti na tole.
    Pozabljamo in smo pred takimi sestrami-zmaji vedno v strahu!
    Drugače pa:
    V ZD Nova Gorica imajo ene poseben čitalce pred vrati vsake ambulante. Noter vtakneš zdravstveno izkaznico, pri sestri pozvoni. Kartico lahko kar pospraviš, ker je potem ne potrebuješ več. Če si naročen, te sistem avtomatsko vpiše v čakalno vrsto na sestrinem računalniku. Če nisi naročen, kmalu pride sestra vprašat, kaj potrebuješ (recept, bolniški list, nego itd.).
    Deluje.

  • Odgovori Žan 9. 2. 2016 at 22:58

    “Zakaj ni listka z napisom? Ker je popolnoma vseeno ali listek visi ali ne. Ljudje bodo trkali in težili, kajti večina je res absolutno neprebavljivo zabita, kar človek vidi šele tam, kjer je porazdelitev populacije bolj ali manj normalna.”
    Bemtiš, da je tole res, da bolj nebi moglo biti. Vsakič znova se čudim ljudem na polikliniki, ki ne najdejo prave ambulante ali celo hodnika, čeprav nad vsakimi vrati,visi izvesek kaj se nahaja za njimi, za nameček pa piše še na vratih. In potem trkajo na prvih vratih, ki jim pridejo na pot, tam jih pošljejo na prava vrata in še v tista potem buljijo kot tele v nova vrata.

  • Odgovori filmoljub 10. 2. 2016 at 5:57

    Zakaj ni listka z napisom? Ker je popolnoma vseeno ali listek visi ali ne. Ljudje bodo trkali in težili, kajti večina je res absolutno neprebavljivo zabita, kar človek vidi šele tam, kjer je porazdelitev populacije bolj ali manj normalna.”

    No saj, tipično butalski sindrom. Ljudje (vsaj nekateri) so funkcionalno nepismeni, ker jih je tako navadil sistem: pri nas je itak javno znano, da noben dogovor ne velja, nobeno pravilo ne drži, ničesar ni za jemati resno in nikomur ne gre zaupati o ničemer. Politik ti z nasmeškom na obrazu gnusno laže direktno v ksiht, ti pa boš zanj veselo volil tudi naslednjič.

  • Odgovori Matej Zalar 10. 2. 2016 at 9:15

    @Mojchka: Kar groza me je, ko si predstavljam, koliko časa je trajalo, da so paciente navadili na ta ultra moderen sistem.

    @Žan: Tudi jaz v marsikaterem ZD ne najdem ničesar, imam pa to navado, da se za informacije pozanimam pri oknecu, ki je največkrat na vhodu, na katerem piše tole: “Informacije”.

    @Filmoljub: Tako. S tem da so politični strategi našli novo obliko natezanja, s katero nategnejo tudi tiste, ki sicer mislijo, da so pametni k svina in volijo karkoli (ne kogarkoli, oni bi volili karkoli, tudi kaktus), samo da ni Janša. Temu se reče “nov obraz”. In novi novi obrazi se počasi že kažejo.

  • Odgovori Tana 10. 2. 2016 at 13:49

    He he he … boš pač pazil, beri: mislil z gornjo glavo … 🙂

    Drugače pa ja, sem sama tudi že naletela na kakšno od hudiča (pasjo), nesramno, vzvišeno …

    Ampak resnico na ljubo moram priznati, da v večini primerov imam pa dobre izkušnje.

  • Odgovori Matej Zalar 10. 2. 2016 at 15:20

    @Tana: Uporaba zgornje glave je v tem primeru nadležen koncept, ker tega se človek loti ravno zato, da mu po celem dnevu ni več treba misliti, ampak končno sprosti nagon.

  • Odgovori Ph 11. 2. 2016 at 9:45

    V javnih ambulantah imam totalno različne izkušnje, od absolutno pozitivnih do grozljivih 🙂

    1. pri moji ginekologinji delata 2 sestri, ena vpisuje v računalnik, druga samo meri kilažo, pritisk in ti določi datum za naslednjič. vedno jamrata kako sta bogi…
    2. pri tirologu je ena stara z dvojno osebnostjo, do enih je ultra prijazna, do drugih zmaj. dela ima itak ful, ambulanto pa tako razmetano, da ti ni jasno kako kaj najde. pa še kri jemlje direktno tam. vedno me je strah, da ne bo vzela že uporabljenih zadev :/
    3. pri osebni zdravnici dela ena cca 25-letna sestra. naročiš (pregled, recept, …) se po mailu, ko prideš, potrkaš, ker nikoli ni gužve (i wonder why), ko so bili še recepti, ti ga je pustila tudi v lekarni, če nisi mogel v delovnem času ponj. izvid ti skenira, če ga rabiš. ni da ni. plus: enkrat sem bolniški list in recept dobila BREZ kartice (pozabila doma…).

    ni potrebno posebej omenjati, da sta oni 2 pri ginekologinji daleč najbolj obremenjeni, a? 😀

  • Odgovori Matej Zalar 12. 2. 2016 at 9:03

    @PH: Ja, izkušnje pacientov so zelo različne, ampak zaposleni so pa povsod ocenjeni zelo dobro ali odlično.

  • Odgovori Urška Ž 16. 2. 2016 at 22:01

    v ZD Logatev imajo super sistem. Elektronska škatla, na katero ob prihodu prisloniš kartico in se s tem prijaviš v čakalno vrsto. Če ni ravno slišati reveža stokati na stolu (tam imam zobozdravnika), sestra ali zdravnik odpreta v roku 1 minute in rpeverita kaj želiš. Idealno!

  • Odgovori Tristan 18. 2. 2016 at 15:34

    @chef, se bom na tem mestu dotaknil tvojega prvega odstavka, ki se nanaša na frizerje. Sam imam stalne(ga) še od študentskih časov, zato sem z dekleti tam razvil dokaj zaupen odnos, kar običajno pri meni traja kar nekaj časa. V vseh teh letih sem se tako že navadil, da običajno pridem kako uro preden zaprejo, ker je takrat običajno najmanj za čakat ali pa sem celo takoj na vrsti. Če se slučajno zgodi, da med tednom za tako načrtovan obisk nimam časa, tvegam tudi s kakim obiskom okoli treh ali štirih, vendar če takrat vidim, da so pred mano še trije ali štirje, mi niti na misel ne pride, da bi gnjavil z vprašanjem “čez koliko časa me boste lahko ostrigli”, ker vem, kako strahotno gre puncam to vprašanje na jetra, in če nimam časa, se brez besed obrnem in grem. Nam tipom se morebiti res zdi, da na eno glavo odpade vedno enako časa, kar je daleč od resnice, ker imaš tudi pri moških stranke vseh mogočih nivojev in podnivojev zahtevnosti… Razen tega pa, tudi na banki in v lekarni moram čakat, pa tudi ne sprašujem gospodične na šalterju, koliko časa bo še, čeprav tudi tam včasih pri nekaterih traja skoraj toliko kot eno normalno striženje. Mimogrede, v našem mestu je treba najdlje čakat, ne boš verjel, na pošti. Običajno se tja odpraviva s sestro, da nama potem v vrsti hitreje mine čas, ampak že za to se morava običajno psihično pripravljat cel dan prej.
    O funkcionalni nepismenosti slovenskega folka pa ne bi… delam v šoli, kjer imam po funkciji precej dela z maturo, in fašem popizditis zaradi kolegov vsaj enkrat na teden. Otroci so zlati, glede na to, kakšne starše imajo.

  • Komentiraj