Svobodnejši s kolesom (ABC Bicikel.com)

Največji poznavalci kolesarjenja in kolesarstva, tudi jaz, ki se za to nimam in me za to ni oklical še nihče, bi si želeli brati še kaj drugega kot priročnike za začetnike, ki jim je ultimativni cilj prevoziti veliko Franjo. Toda težava je v tem, da je takšnih poznavalcev relativno malo in še tisti nimajo časa za branje, ker so kar naprej na sedežu. Če bi že imeli publiko, pa kronično primanjkuje piscev, ki bi zmogli kaj več od gostilniškega paberkovanja in bi bili ob tem morda celo pismeni.

Na drugi strani imamo množico nadobudnežev, ki postavljajo vprašanja kot so »kakšno kolo naj si kupim?«, »kako naj si nastavim sedež?«, »zakaj me boli križ?« ali »kaj se zgodi, če z espede pedali padeš?«. Ko vas bodo to vprašali naslednjič, jim lahko predlagate, da si pri najbližjem prodajalcu časopisov kupijo posebno izdajo revije Bicikel. Urejati jo in pisati članke je bilo skoraj tako izzivalno kot odgovarjati na zgoraj navedena vprašanja. Ampak bržkone je še težje začeti kolesariti. Zatakne se že pri izbiri kolesa …

2016-1-ABCbicikel-small

Svobodnejši s kolesom

Izbira kolesa ni bila še nikoli tako težka kot v zadnjih letih in težji od dileme začetnika je samo še pravilen odgovor. Včasih je bilo precej bolj preprosto: izbirali smo med cestnimi, treking in gorskimi kolesi, pri katerih se je manjša zagata pojavila samo ob vprašanju glede vzmetenja. Danes pa gorski kolesarji izbiramo še med različnimi velikostmi obročnikov, pnevmatikami različnih širin od dveh pa do petih palcev, z zračnicami ali brez njih, da ne govorimo o malenkostnih geometrijskih razlikah, ki lahko na terenu prinesejo povsem različne občutke. Ob tem se je močno zabrisala tudi meja med robustnejšimi treking kolesi in vstopnimi modeli gorskih koles. Nič manj praskanja ne prinese izbira med cestnimi kolesi, ki so nekoč veljala za mučilne naprave, danes pa med njimi najdemo povsem udobne specialke, s katerimi se lahko brez skrbi podamo tudi na makadamske ceste.

Res pa je, da kolesarske težave še nikdar niso bile tako prijetne. Danes lahko vsak najde pravo kolo zase in proizvajalci so se naučili sklepati dobre kompromise, ki omogočajo cestnim kolesarjem tudi vožnjo po makadamu, treking kolesa so dovolj trpežna tudi za nežnejšo vožnjo po kolovozih, gorska kolesa z 29-palčnimi obročniki in gladkimi plašči pa znajo biti tudi zelo hitra. Vzmetena gorska kolesa z več kot 100 milimetri hoda omogočajo zabavo na zahtevnejših poteh tudi manj izkušenim kolesarjem. Danes odpade tudi izgovor, da ne kolesarite zaradi slabe telesne pripravljenosti. Predvsem v tujini so električna kolesa postala izredno popularna ne samo za mestne migracije, ampak tudi za rekreacijo. Čedalje bolj priljubljena so na kolesarskih turističnih destinacijah, saj lahko s pomočjo električnega motorja vidimo več in premagamo klance, ki jih sicer ne bi.

Marsikoga preseneti cena kolesa, saj za manj kot petsto ali šeststo evrov ni mogoče dobiti niti najosnovnejšega in novega kakovostnega trekinga, vstopni modeli dobrih gorskih in cestnih koles pa so še nekaj stotakov dražji… in sežejo tudi do deset tisoč evrov in več. Toda v resnici so bila kolesa draga tudi nekoč. Pomislite na še ne tako oddaljen čas naših dedov, ko so kolesa dobesedno prehajala iz roda v rod – ne zato, ker bi bila tako trpežna, ampak ker so bila tako draga, da so si jih lahko privoščili le redki.

No, danes si lahko bicikel kljub vsemu privošči skoraj vsak in marsikoga ta šport tako zasvoji, da postane njegov najpomembnejši konjiček, osnovno sredstvo za aktivno preživljanje počitnic in morda tudi glavno sredstvo za pot v službo, pa čeprav dvajset ali trideset kilometrov daleč v vsako smer. Kolo osvobaja in navsezadnje sta edina omejitev vaša fizična pripravljenost in prosti čas. Izkoristite ga!

Prejšnja objava Naslednja objava

6 komentarjev

  • Odgovori Stane Debevec 14. 6. 2016 at 7:44

    Ja ja…..še najlaže je kolo kupiti, precej težje pa ga je potem redno uporabljati. Za trgovino, v službo, po opravkih, na obiske, z njim na dopust na morje. Za to je treba imeti veselje in včasih malo trme, ko zjutraj žvižga zunaj veter pri -5 °C in je tema, do službe pa je dobra ura vožnje.
    Je pa nagrada boljše zdravje (moja izkušnja) in če si Gorenjc, prihranek denarja pri avtu in prevozih.

    Pozdrav Stane.

  • Odgovori Matej Zalar 14. 6. 2016 at 10:54

    @Stane: To je tudi res. Žal mnogi kupijo napačno vrsto kolesa, pri čemer je za 95 % populacije najprimernejši treking, če je že specialka, pa naj bo granfondo in ne takšna, s kakršno je Nibali zmagal Giro.

    Če se v službo eno uro daleč voziš s kolesom, ti lahko samo čestitam. Verjetno si v firmi glavna atrakcija. To bi morali bolj spodbujati, a pri nas z gradnjo kolesarskih stez, ki jih očitno načrtujejo umsko prizadete osebe, delamo ravno nasprotno. Po kolesarskih stezah se je ponekod nemogoče voziti oziroma je to enako, kot če bi nekdo od tebe zahteval, da pri miru sediš pred nekom, ki ti poprdeva pred nos, po cesti se pa ljudje ne upajo voziti.

    Osebno mislim, da bodo ljudje kolesarje zares začeli spoštovati šele, ko se bodo ljudje z bicikli vozili v službo še kam dlje kot 3 kilometre daleč. Zaradi slovenske delovne etike (haha) so namreč vsi rekreativni kolesarji razumljeni kot čudaki, ki imajo preveč časa in motijo tiste delavne ovce, ki časa nimajo, ker se jim blazno mudi iz službe domov.

    Na nas je kvečjemu to, da poskušamo popularizirati commuting, d aga bodo ljudje razumeli kot nekaj, kar je kul. Ne samo zaradi zdravja, ampak zato, ker imaš lahko kul čelado, dobro jakno in kul bicikel.

    Odličen komentar.

  • Odgovori Paternina 14. 6. 2016 at 13:25

    Tudi tvoj komentar je odličen. 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 15. 6. 2016 at 19:31

    Malo slabo artikuliran, ampak OK.

  • Odgovori Spam 15. 6. 2016 at 23:14

    Malo nazaj sem se prvič zakopal v cestna kolesa. Kmalu sem ugotovil, da moram prebrati malo več, ker je zadeva razdeljena na precej skupin in od tega ima vsak brand še svoje štose.

    Bingo – pogledal sem “granfondo” oz. posledično “endurance bikes” in dobil odgovore. Hvala!

    Me pa precej preseneča, da npr. Colnago v tej kategoriji nima kolesa, ki bi imelo diske (in cena npr. 5k). Ali je to neka fora, da nekje prevladuje prepričanje, da diski niso “potrebni” v tej kategoriji – interni štos prizvajalca, ki podpira “subkulture”?

  • Odgovori Matej Zalar 15. 6. 2016 at 23:34

    Vsak ima svoje muhe in Italijani so tradicionalisti, ki bi verjetno še vedno delali enake bicikle kot pred petdesetimi leti, če se kolesarstvo ne bi internacionaliziralo, kar jih je prisililo v razvoj in zdaj nekateri cleo res namontirajo tudi diske 🙂

  • Komentiraj