Pornografski vsakdan

Ker moških skozi zgodovino ni bilo mogoče prepričati, da se ne bi obnašali kot stekli psi, ki nagonsko reagirajo na vsako samico, so se ženske prilagodile z razvojem svoje lastne promiskuitete. Kar se je nekoč smatralo za mehko pornografijo, lahko danes sredi dneva gledamo na televizijskih kanalih, ki so nekoč predvajali glasbo, danes pa večino programa zasedajo oddaje, v katerih je osnovna tematika popoln hedonizem , pri čemer akterji še najbolj spominjajo na junake s kanalov, ki obravnavajo vedenje živalskega sveta. Videospot in besedilo porednih fantov, ki so konec prejšnjega tisočletja peli o seksu, je v primerjavi z običajnimi videospoti tretjega tisočletja videti kot risanka za predšolske otroke.

Na pragu vstopa v Kristusova leta sem že vsega mogočega vajen in marsičesa naveličan, tako da na paritvene običaje gledam nekoliko drugače, seveda ne z antipatijo, ampak nekako perverzno navijam za akterje, najraje za tiste, ki jim kaže najslabše. Pri tem z distance opažam, da moški nikoli ne more biti tako cenen, kot je lahko ženska, je pa tudi res, da se nikoli ne bo cenil tako visoko, kot se ceni ženska, še posebej, če je cenena. Pri tem nimam v mislih akterk seksualne ali pornografske industrije, ampak govorim o cenenosti, ki jo, na primer ugledna pravnica, zdravnica ali visokošolska učiteljica, privzamejo prostovoljno in se po službi v kakšnem domnevno prestižnem baru vedejo kot, v najboljšem primeru visokorazredne, pogosto pa tudi kot čisto navadne cipe, ki ne znajo uporabljati jedilnega pribora in nasedajo ozkosrajčnim voznikom petnajst let starih beemvejev.

Potem temu rečejo emancipacija in se v isti sapi borijo za to, da bi ženske spoštovali kot osebe in ne kot dobre kose mesa, ki lahko napredujejo samo tako, da oblačijo kratke kikle. Sam ne vem, ali so najprej propadli gentlemeni, uglajene dame ali oboji naenkrat. Vem samo, da se v teh nesproščenih, po mešanici dišav, znoja, izcedkov in hormonov smrdečih leglih gonitve pogosto počutim kot kos mesa. Brez beemveja.

Ne razumite me narobe, ne trdim, da je sprostitev seksualnega gona slaba sama po sebi in bi raje videl, da bi slovenski živelj, tudi tisti urbanizirani del, ki se ima za naprednega, premogel sproščenost divjega evropskega zahoda, ne pa da zaradi provincialnosti majhnega mesta vedno isti ljudje zahajajo v vedno iste lokale, kjer se vsakič znova ne znajo sproščeno zabavati, obenem pa se zaradi preglasne muzike ne morejo pogovarjati, zato samo debilno migajo z glavami in čakajo, da bodo dovolj okajeni sproščeni za akcijo. Doseči sproščeno – ali napeto, kakor vzamete – stanje pa je v teh razmerah nekaj takega, kot zahtevati sproščenost pred vašo prvo kolonoskopijo v družbi skupine nadobudnih študentk medicine.

Če so včasih moški v posteljni okvir zarezovali črtice (kvantiteta), zaradi razgledanosti, ki jo je povzročil padec tabujev o spolnosti, danes celo najbolj zadrte bralke pogrošnega romana o sadomazohističnem seksu brez sramu poznavalsko govorijo o rangiranju (kvaliteta). Gonitev je tako postala skrajno stresno opravilo in široka seksualna razgledanost je po mojem osnova marsikaterega jebodromskega debakla, ki ga je še najbolje javno priznati in zapakirati v dobro komedijo, še preden ga bo nasprotna stran prikazala kot tragedijo. Je v teh časih zgodba o večurni seansi, ki se je začela že v dvigalu in ji ne bo nihče verjel, res boljša od komedije, ki se je predčasno končala zaradi alergije na pasjo dlako?

Prejšnja objava Naslednja objava

6 komentarjev

  • Odgovori katarina 4. 3. 2016 at 7:50

    joj najbolj me zanima, kaj je sprožilo tale zapis 😀

  • Odgovori Matej Zalar 4. 3. 2016 at 9:47

    Večinoma sta dovolj dve uri v Asu. Tista z alergijo je resnična, ampak se ni zgodilo meni 😀

  • Odgovori Oskar Sever 4. 3. 2016 at 14:17

    Haha, AS, sicer meni všečna lokacija z všečno ponudbo pijače. Nikakor pa ne razumem “visokih” žensk, ki ob polnoči natepava mastni pomfri in mini burgerje v nepogrešljivi elegantni opravi. Jako dopadljiv mi je sistem, da se vse zaključi ob drugi uri zjutraj, brez izjem.

  • Odgovori filmoljub 4. 3. 2016 at 16:46

    Ha ha, The Bad Touch, meni izjemno všečna skladba, ki jo večkrat uporabljam tudi na blogu, ko pišem o Fartnerju ali čem podobno neumnem. 😆

  • Odgovori Tjaša S. 22. 3. 2016 at 1:03

    Hahaha, pravkar sem se spomnila na tvoj zapis 🙂

    http://nova24tv.si/slovenija/hud-pretep-kosarkarskega-zvezdnika-nesterovica-z-direktorjem-bisola-krive-pa-so/

  • Odgovori Matej Zalar 23. 3. 2016 at 0:37

    Kdor se stepe z Nesterovićem, je po mojem Car.

  • Dodaj odgovor za Oskar Sever Prekliči odgovor